Kolumna Dušana Malovrha: Mini dolg, maksi krivica
Namesto da bi zaradi treh tisočakov dolga prodali garažo, so dali na dražbo njeno stanovanje.
Odpri galerijo
Približno tak čas pred petimi leti sem moral leteti na teren. V uredništvo je prišel klic z Obale: družino z dvema majhnima otrokoma mečejo na cesto. Spomnim se, bil je lep januarski dan, v stanovanju Zlatke Olah v Luciji pa kljub dvema sončkoma – njenima vnučkoma – vse mračno. Temni oblaki so se zgrinjali nad brezposelno gostinko, njeno hčerko ter štiriletno Lukrecijo in osemletnim Michelangelom.
Njihovo trosobno stanovanje je bilo ocenjeno na 160.000 evrov, neporavnanih računov – ki jih je Zlatka mukoma poskusila odplačevati, – pa je ostalo za manj kot tri tisočake. Pa vendar je sodišče odločilo, da mora edini dom Olahovih na boben. Namesto da bi za poplačilo dolgov na dražbi prodali približno 16.000 evrov vredno garažo, so se raje za pol cene znebili stanovanja. Za en zrezek so ubili kravo.
Iz aviona se je videlo, da pri odločitvi piranskega sodišča marsikaj ne štima, da gre bodisi za popolno nesposobnost bodisi za popolno sprevrženost. Toda nekateri so hoteli narediti vtis, kot da je nora Zlatka in da smo prismuknjeni tudi mi, novinarji, ker to zgodbo spremljamo in ji posvečamo toliko pozornosti.
Vrgli so jo iz stanovanja, Zlatka se je pred rubežniki s plinskima jeklenkama zabarikadirala v stanovanje, Vsak dan stavka pred občino, Zagorela bom kot bakla!, Spisala poslovilno pismo, Zlatka se ni zažgala pred predsednikom, Deložiranka oproščena, Zarubljeno garažo bo dobila nazaj, Podgane zgrizle tudi igrače, Sodnico zasula s kletvicami in oblačili. To je le nekaj naslovov naših člankov o Zlatki Olah in njeni pravici.
Bili smo vztrajni, hvalabogu, Zlatka in mi. Zato smo lahko v aktualni izdaji Nedeljskih novic končno zapisali nekaj veselega v tej žalostni zgodbi, ki je 58-letno Prekmurko pognala v klet, ji uničila družino in zdravje. Okrožno sodišče je namreč priznalo, da so na nižji ravni storili napako, ko so ji zaradi minimalnega dolga prodali dom. Bivša miss topless Jugoslavije najavlja, da kljub odškodnini boja še ni konec, meni pa se ob tem vsiljuje vprašanje: če enkrat res ne bo več takih časopisov, kdo bo tedaj prisluhnil neki nemočni Zlatki?
Njihovo trosobno stanovanje je bilo ocenjeno na 160.000 evrov, neporavnanih računov – ki jih je Zlatka mukoma poskusila odplačevati, – pa je ostalo za manj kot tri tisočake. Pa vendar je sodišče odločilo, da mora edini dom Olahovih na boben. Namesto da bi za poplačilo dolgov na dražbi prodali približno 16.000 evrov vredno garažo, so se raje za pol cene znebili stanovanja. Za en zrezek so ubili kravo.
Iz aviona se je videlo, da pri odločitvi piranskega sodišča marsikaj ne štima, da gre bodisi za popolno nesposobnost bodisi za popolno sprevrženost. Toda nekateri so hoteli narediti vtis, kot da je nora Zlatka in da smo prismuknjeni tudi mi, novinarji, ker to zgodbo spremljamo in ji posvečamo toliko pozornosti.
Vrgli so jo iz stanovanja, Zlatka se je pred rubežniki s plinskima jeklenkama zabarikadirala v stanovanje, Vsak dan stavka pred občino, Zagorela bom kot bakla!, Spisala poslovilno pismo, Zlatka se ni zažgala pred predsednikom, Deložiranka oproščena, Zarubljeno garažo bo dobila nazaj, Podgane zgrizle tudi igrače, Sodnico zasula s kletvicami in oblačili. To je le nekaj naslovov naših člankov o Zlatki Olah in njeni pravici.
Bili smo vztrajni, hvalabogu, Zlatka in mi. Zato smo lahko v aktualni izdaji Nedeljskih novic končno zapisali nekaj veselega v tej žalostni zgodbi, ki je 58-letno Prekmurko pognala v klet, ji uničila družino in zdravje. Okrožno sodišče je namreč priznalo, da so na nižji ravni storili napako, ko so ji zaradi minimalnega dolga prodali dom. Bivša miss topless Jugoslavije najavlja, da kljub odškodnini boja še ni konec, meni pa se ob tem vsiljuje vprašanje: če enkrat res ne bo več takih časopisov, kdo bo tedaj prisluhnil neki nemočni Zlatki?
