Kolumna Dušana Malovrha: Na današnji dan

Pametni telefon dela čuda stvari, ima tisoč in eno funkcijo. Večino jih ne poznam in jih najbrž tudi nikoli ne bom obvladal. Kličem, pošiljam sporočila, srfam po spletu, to že. Tudi šklocam, aplikacija google foto pa potem izbere fotografije, ki so (najbolj) uspele, opomni me tudi na posnetke, narejene pred enim letom. Ob začetku letošnjih zimskih šolskih počitnic so v ospredje skočile podobe s konca lanskih zimskih radosti. V lepem, sončnem vremenu sem jaz, ki ne smučam, posnel moje tri dilcarje v popolni bojni opremi sredi gneče na kranjskogorskem smučišču. V Kranjski Gori tudi letos sije sonce, tudi letos je gneča. Pa vendar je vse drugače. Za nami je leto dni korone: 2,5 milijona mrtvih po svetu, skoraj 3800 v Sloveniji. Kaj vse se je pripetilo v tem času! In kaj vse se ni zgodilo, pa bi se moralo.

Medtem ko smo po eni strani rekordno hitro, v slabega leta, dobili protivirusna cepiva, katerih razvoj v normalnih razmerah traja več let, so po drugi strani zdravstvene avtoritete padle na izpitu vodenja in usmerjanja v izrednih razmerah. Ko je po letu dni boja proti covidu-19 vendar že popolnoma jasno in znanstveno podprto, da najnevarnejši in prevladujoči način širjenja okužb z novim koronavirusom ni kapljični, temveč po zraku prek majhnih delcev aerosolov, ukrepi in nasveti še vedno ne sledijo dognanjem, je v Sobotni prilogi opozoril Dušan Keber. »Izogibajte se vdihavanju zraka, ki ga je izdihala druga oseba,« je po njegovem preprosto glavno navodilo za vsakogar in povsod. Upoštevajte varnostno razdaljo, uporabljajte maske. In prezračite prostore. To smo nagonsko počeli tudi že prej, na stežaj odpirali okna, če je doma kdo obležal z gripo ali virozo, vendar ne bi bilo odveč, če bi nam kaj takega pogosteje svetovali tudi pristojni.

Še pred uradno razglasitvijo epidemije smo v intervjuju v Nedeljskih novicah dr. Gorazda Pretnarja, čigar odločna in neodvisna stališča gredo mnogim v nos, vprašali, ali se virus res širi samo kapljično. »Ne, ni res. Virus je lahko v poljubno velikih kapljicah in v aerosolu,« je bil mikrobiolog že tedaj povsem nedvoumen. Pisal se je 27. februar 2020.

Pretnarja smo tedaj še vprašali, koliko smrtnih žrtev bi lahko zahteval virus v naši državi in ali je smrtnost zaradi koronavirusa res nizka, kot trdi del stroke? Strinjal se je s harvardskim profesorjem, da lahko pričakujemo 2,2-odstotno smrtnost, smrtnost pa da bo nižja, če bomo poskrbeli za izolacijo starejše populacije. Tega nismo storili in po enem letu pandemije je po podatkih ameriške medicinske univerze Johns Hopkins smrtnost v Sloveniji dveodstotna, po številu smrti na 100.000 prebivalcev pa smo s 182,65 umrlih takoj za Belgijo (191,76) in San Marinom (213,11) na vrhu neslavne lestvice.