JESENICE
Kolumna Dušana Malovrha: Pepe in pepčki
Participativni proračun so doslej izvedli v samo približno desetih odstotkih občin.
Odpri galerijo
Jeseničani so lahko med 56 predlogi izbrali 21 projektov.
Foto: Boštjan Fon
Zadnjič sem na STA zasledil vest z naslovom Jeseničani v participativnem proračunu izglasovali 21 projektov. Vem, da participacija pomeni udeležbo, sodelovanje pri delitvi dohodka, denimo, doslej pa še nisem ne bral ne slišal za participativni proračun. Kar niti ni tako čudno.
Če namreč v spletni iskalnik vtipkaš participativni proračun (odslej PP), ti kaj silno veliko strani ne vrže ven. Spoznaš, na primer, da gre za »sistem razporejanja proračunskega denarja tako, da pri odločanju o njegovi porabi sodelujejo prebivalke in prebivalci občine«. Tako je zapisano na spletni strani Skupnosti občin Slovenije, kjer navajajo tudi kar 18 pozitivnih učinkov PP.
Si mislim, ja, da PP ne more biti slaba zadeva. Če bi lahko na primer glasoval za park, saj v mojem kraju, polnem novogradenj in mladih mamic ter mularije, ni niti enega. Medtem ko smo dobili glomazno veliko parking hišo, za katero me itak da nihče ni vprašal. Razen v kakem najdrobnejšem tisku, morda: ali menim, da je bolje, če so lajšte garažnih boksov iz inoksa ali aluminija. No, zdaj ta hočeš nočeš garažni kolos seveda sameva in prazno odmeva.
V občini, kjer živim, me torej še niso povabili h glasovanju za občinske projekte v participativnem proračunu, naravnost katastrofalno je, da so po seznamu z 29. 3. 2021 takšno sodelovanje v odločanju, ki ga omogoča zakon o lokalni samoupravi, od leta 2015 preizkusili v samo 27 občinah. Katastrofalno zato, ker so naši vrli politiki majhno Slovenijo nekoč razdrobili na 212 občin(ic). Se pravi, da so PP izvedli v približno desetih odstotkih občin. V preostalih pa imajo lokalni oblastniki občane še bolj za pepčke in še ne za PP.
Zavidam Jeseničanom, ker so lahko med 56 predlogi izglasovali 21 projektov, ki jih bodo izvedli v prihodnjih dveh letih. Njihova skupna vrednost je 280.000 evrov, kar seveda ni dovolj za novo hokejsko dvorano, bodo pa recimo preuredili degradirana teniška igrišča, uredili krožišče, postavili kolesarski poligon, postavili klopce, gledališče oblekli v novo fasado in tako naprej. Sicer sem od zanesljivih virov izvedel, da v železarskem mestu še zdaleč niso vsi zadovoljni z izglasovanimi projekti, ampak res je tudi, da se je glasovanja, ki je potekalo od 30. avgusta do 5. septembra, udeležilo samo 2419 oseb, starih najmanj 16 let. To je samo 14 odstotkov vseh upravičencev.
Pa tudi to je res, da se predlagateljem najbrž ni niti sanjalo, da bo letos Jesenice doletel prometni infarkt. In če bi vedeli, da bodo morali vsaj še naslednjih pet, šest poletij preživeti v mukah zaradi zastojev pred Karavankami, bi zagotovo predlagali in izglasovali vsaj še kak odcep z avtoceste ...
Če namreč v spletni iskalnik vtipkaš participativni proračun (odslej PP), ti kaj silno veliko strani ne vrže ven. Spoznaš, na primer, da gre za »sistem razporejanja proračunskega denarja tako, da pri odločanju o njegovi porabi sodelujejo prebivalke in prebivalci občine«. Tako je zapisano na spletni strani Skupnosti občin Slovenije, kjer navajajo tudi kar 18 pozitivnih učinkov PP.
Si mislim, ja, da PP ne more biti slaba zadeva. Če bi lahko na primer glasoval za park, saj v mojem kraju, polnem novogradenj in mladih mamic ter mularije, ni niti enega. Medtem ko smo dobili glomazno veliko parking hišo, za katero me itak da nihče ni vprašal. Razen v kakem najdrobnejšem tisku, morda: ali menim, da je bolje, če so lajšte garažnih boksov iz inoksa ali aluminija. No, zdaj ta hočeš nočeš garažni kolos seveda sameva in prazno odmeva.
V občini, kjer živim, me torej še niso povabili h glasovanju za občinske projekte v participativnem proračunu, naravnost katastrofalno je, da so po seznamu z 29. 3. 2021 takšno sodelovanje v odločanju, ki ga omogoča zakon o lokalni samoupravi, od leta 2015 preizkusili v samo 27 občinah. Katastrofalno zato, ker so naši vrli politiki majhno Slovenijo nekoč razdrobili na 212 občin(ic). Se pravi, da so PP izvedli v približno desetih odstotkih občin. V preostalih pa imajo lokalni oblastniki občane še bolj za pepčke in še ne za PP.
Zavidam Jeseničanom, ker so lahko med 56 predlogi izglasovali 21 projektov, ki jih bodo izvedli v prihodnjih dveh letih. Njihova skupna vrednost je 280.000 evrov, kar seveda ni dovolj za novo hokejsko dvorano, bodo pa recimo preuredili degradirana teniška igrišča, uredili krožišče, postavili kolesarski poligon, postavili klopce, gledališče oblekli v novo fasado in tako naprej. Sicer sem od zanesljivih virov izvedel, da v železarskem mestu še zdaleč niso vsi zadovoljni z izglasovanimi projekti, ampak res je tudi, da se je glasovanja, ki je potekalo od 30. avgusta do 5. septembra, udeležilo samo 2419 oseb, starih najmanj 16 let. To je samo 14 odstotkov vseh upravičencev.
Pa tudi to je res, da se predlagateljem najbrž ni niti sanjalo, da bo letos Jesenice doletel prometni infarkt. In če bi vedeli, da bodo morali vsaj še naslednjih pet, šest poletij preživeti v mukah zaradi zastojev pred Karavankami, bi zagotovo predlagali in izglasovali vsaj še kak odcep z avtoceste ...
