NA KOŽO
Kolumna Dušana Malovrha: Podpis
Koliko nevarnih tujcev, ki so odsedeli zaporno kazen, je brez dovoljenj ostalo pri nas?
Odpri galerijo
Ne razumem. Kako je mogoče, da tujca brez papirjev po ropu, nato obsodbi in zaporu zaradi zločina, ki ga je storil v Sloveniji, po prestani kazni ne izženejo. Izgon je namreč dokaj običajna (stranska) kazen za tujce, če se prekršijo zoper zakone države, v kateri, no, ja, med obiskom delajo štalo. Še zlasti je izgon logična kazen, če gre za hudega zločinca iz države, v kateri ni vojn ali drugačnih izrednih razmer.
Maročana, ki je leta 2016 pri nas izvedel rop, pa septembra letos po prestani kazni niso izgnali, ampak izpustili na prostost – v Sloveniji. Že oktobra je nasilnež v Ljubljani znova prestopil mejo zakona, kot kaže, so to pot njegovi grehi še precej hujši, naravnost grozljivi. Po pisanju medijev naj bi v Ljubljani posilil dve študentki. Nekateri menijo, da bi lahko šlo celo za večkratnega posiljevalca, saj ga morda katera od žrtev iz strahu in sramu namreč sploh (še) ni prijavila.
Ob potrditvi obtožb na sodišču bi pričakoval, da se takšno pošast ustrezno sankcionira z dolgoletnim arestom, nato pa za vekomaj spodi iz dežele na sončni, pardon, južni strani Alp. Zelo zanimivo pa bilo tudi slišati razloge odgovornih oseb, predvsem prav tistega uslužbenca, ki bi se bil ob obsodbi Maročana zaradi ropa na dveletno zaporno kazen lahko odločil tudi za izgon – zakaj se ni. Namesto tega mu je omogočil (nelegalno?) bivanje, ki naj bi se zdaj izrodilo z nagnusnima napadoma na 22- in 23-letnico.
Ne glede na sodni epilog tokratne zadeve bi morali odgovorni prelistati uradne dokumente in odkriti, za katerim kupom papirjev tiči malomarnež (milo rečeno), ki bi lahko z eno kricokraco, se pravi podpisom, s katerim je v svoji karieri najbrž opremil že miljavžent dokumentov, že ob prvem zločinu odpremil Maročana tja, od koder je prišel. Morda pa bi gospod uradnik preprečil dva nova, nagnusna zločina.
Ob tem se vsiljuje ugibanje, koliko nevarnih tujcev, ki so odsedeli zaporno kazen, je brez dovoljenj ostalo pri nas. In predvsem – ali jih sploh kdo išče ali jih poiščemo šele, ko je prepozno. Po zločinu.
Maročana, ki je leta 2016 pri nas izvedel rop, pa septembra letos po prestani kazni niso izgnali, ampak izpustili na prostost – v Sloveniji. Že oktobra je nasilnež v Ljubljani znova prestopil mejo zakona, kot kaže, so to pot njegovi grehi še precej hujši, naravnost grozljivi. Po pisanju medijev naj bi v Ljubljani posilil dve študentki. Nekateri menijo, da bi lahko šlo celo za večkratnega posiljevalca, saj ga morda katera od žrtev iz strahu in sramu namreč sploh (še) ni prijavila.
Koliko nevarnih tujcev, ki so odsedeli zaporno kazen, je brez dovoljenj ostalo pri nas?
Ob potrditvi obtožb na sodišču bi pričakoval, da se takšno pošast ustrezno sankcionira z dolgoletnim arestom, nato pa za vekomaj spodi iz dežele na sončni, pardon, južni strani Alp. Zelo zanimivo pa bilo tudi slišati razloge odgovornih oseb, predvsem prav tistega uslužbenca, ki bi se bil ob obsodbi Maročana zaradi ropa na dveletno zaporno kazen lahko odločil tudi za izgon – zakaj se ni. Namesto tega mu je omogočil (nelegalno?) bivanje, ki naj bi se zdaj izrodilo z nagnusnima napadoma na 22- in 23-letnico.
Ne glede na sodni epilog tokratne zadeve bi morali odgovorni prelistati uradne dokumente in odkriti, za katerim kupom papirjev tiči malomarnež (milo rečeno), ki bi lahko z eno kricokraco, se pravi podpisom, s katerim je v svoji karieri najbrž opremil že miljavžent dokumentov, že ob prvem zločinu odpremil Maročana tja, od koder je prišel. Morda pa bi gospod uradnik preprečil dva nova, nagnusna zločina.
Ob tem se vsiljuje ugibanje, koliko nevarnih tujcev, ki so odsedeli zaporno kazen, je brez dovoljenj ostalo pri nas. In predvsem – ali jih sploh kdo išče ali jih poiščemo šele, ko je prepozno. Po zločinu.
