Kolumna Dušana Malovrha: Prvi maj, drugi val
Sedmi teden karantene, pol Slovenije na čakanju, pred vrati pa praznik dela – na socialni distanci.
Odpri galerijo
Koliko smo letos prosti za prvi maj, en ali dva dneva, me je nekdo zeznil. Ja, vsi dnevi so frej! bi najbrž odgovoril Chuck Norris, fora in odgovor sta seveda na dlani – skrita v izrednih razmerah. Sedmi teden karantene, pol Slovenije na čakanju, pred vrati pa praznik dela na socialni distanci. Krasno.
Še dobro, da se nas bo usmilila narava, če namreč prav razumem Googlovo sedemdnevno vremensko napoved, bo za vse praznične dni oblačno z dežjem. Upam, da res, tako vsaj ne bo prevelikih skomin, da bi kršil raznorazne koronaodloke in priporočila. Ne bom pogrešal izletov v prebujeno naravo niti piva med hladom večera za mano in toplino dobro zakurjenega kresa pred obrazom. Vse, kar bo letos legalno zakurjenega, bo žar na domačem dvorišču ali balkonu.
Pri nas doma imamo sicer 1. maja kar dvojni praznik, ampak letos tudi tradicionalno družinsko srečanje seveda odpade. Vsaj po scenariju, s kakršnim nas je slavljenka zadnja leta razvadila v oštariji med dolenjskimi griči.
Tokrat žal ne sme biti objemanja v živo, pa cmokov in šopkov ter nazdravljanja z viljamovko in cvičkom še na mnoga leta naši dragi podpornici (treh hišnih vogalov). Namesto tega se bomo ta mlajši na praznični dan stisnili v okvir računalniškega ekrana. Vse najboljše bomo voščili po skypu, rožice bo pa pismonoša telegramsko dostavil. Ampak bolje je tako. Bolje ostati v zavetju kak dan preveč kot premalo.
Kajti kot je v razgovoru za današnje Nedeljske novice dejal mladi slovenski zdravnik Mark, ki je svoje dekle pustil v Sloveniji, da lahko na severu Anglije v posebni raziskovalni skupini išče zdravilo za boj proti koronavirusu: »Tudi ko se bodo omejitve sprostile, bo to šele drugi akt zelo dolge drame. Življenje bo zelo drugačno. Moralo bi biti drugačno. Trenutno držimo sapo, ker vemo, da nas, ko se sprostijo omejitve, čaka drugi val.« Samo da ne bo cunami.
Še dobro, da se nas bo usmilila narava, če namreč prav razumem Googlovo sedemdnevno vremensko napoved, bo za vse praznične dni oblačno z dežjem. Upam, da res, tako vsaj ne bo prevelikih skomin, da bi kršil raznorazne koronaodloke in priporočila. Ne bom pogrešal izletov v prebujeno naravo niti piva med hladom večera za mano in toplino dobro zakurjenega kresa pred obrazom. Vse, kar bo letos legalno zakurjenega, bo žar na domačem dvorišču ali balkonu.
Pri nas doma imamo sicer 1. maja kar dvojni praznik, ampak letos tudi tradicionalno družinsko srečanje seveda odpade. Vsaj po scenariju, s kakršnim nas je slavljenka zadnja leta razvadila v oštariji med dolenjskimi griči.
Tokrat žal ne sme biti objemanja v živo, pa cmokov in šopkov ter nazdravljanja z viljamovko in cvičkom še na mnoga leta naši dragi podpornici (treh hišnih vogalov). Namesto tega se bomo ta mlajši na praznični dan stisnili v okvir računalniškega ekrana. Vse najboljše bomo voščili po skypu, rožice bo pa pismonoša telegramsko dostavil. Ampak bolje je tako. Bolje ostati v zavetju kak dan preveč kot premalo.
Kajti kot je v razgovoru za današnje Nedeljske novice dejal mladi slovenski zdravnik Mark, ki je svoje dekle pustil v Sloveniji, da lahko na severu Anglije v posebni raziskovalni skupini išče zdravilo za boj proti koronavirusu: »Tudi ko se bodo omejitve sprostile, bo to šele drugi akt zelo dolge drame. Življenje bo zelo drugačno. Moralo bi biti drugačno. Trenutno držimo sapo, ker vemo, da nas, ko se sprostijo omejitve, čaka drugi val.« Samo da ne bo cunami.
