Kolumna Dušana Malovrha: Samo kapljic mi dajte!

Naše stanovanje med izolacijo vsak dan po zajtrku spremeni namembnost. Dnevna soba postane pisarna številka ena za delo od doma, v njej kraljuje ata. Pisarna št. 2 dela od doma je v spalnici, kjer se za avtokamp mizico stiska mati. Učilnica četrtega ce razreda je v kuhinji, učilnica šestega be je v otroški sobi. Telovadba na daljavo je zunaj, na dvorišču. Ampak samo do ograje. Zbornica in menza sta prav tako v kuhinji, in potem ko v šoli na daljavo zvoni za konec pouka, se tam vsi štirje zberemo pri kosilu, ki ga je mati zastavila že zvečer ali zgodaj zjutraj.

Po kosilu gresta otroka še v podaljšano bivanje, ko je čas za bolj sproščene vsebine. Med priporočenimi gradivi naše šole na daljavo je tudi ogled filma o Kekcu. Mi smo izbrali Srečno, Kekec, drugi film iz te legendarne mladinske trilogije. In zadeli z izborom, saj film vsebuje izjemno pomemben nauk za te čase. Da moramo v hudih preizkušnjah, kot so tudi dnevi, zaznamovani s koronavirusom, ljudje stopiti skupaj in si pomagati v boju proti skupnemu sovražniku.

V filmu vsa vas išče Kekca, Kekec pa išče zdravilo za Mojčino slepoto. Najde ga pri samotarski Pehti, ki jo je družba odrinila na rob, čeprav je v resnici dobrega srca in želi slepemu dekletu le pomagati. Samo kapljic mi dajte! Kekec pogumno prosi zeliščarko in se slednjič res vrne z njimi v dolino.



Trenutno v resničnem svetu vsi iščejo zdravila in cepiva. Tako kot je v Kekcu osovražena Pehta pomagala Mojci, je tudi v krizi zaradi korone marsikdo pokazal svoj pravi, doslej morda neznani obraz. Nemški milijarder Dietmar Hopp, denimo, je bil še pred dnevi sovražnik številka ena nogometnih navijačev po vsej Nemčiji, očitali so mu, da je zgolj s svojim bogastvom spravil svoj klub med najboljše. Potem je prišla korona. Ker je Hopp tudi lastnik podjetja, ki razvija cepivo proti virusu, mu je ameriški predsednik zanj ponudil bajne denarce. Vendar Hopp ni pustil svojih rojakov na cedilu, zavrnil je Trumpa in čez noč postal narodni junak.