Kolumna Dušana Malovrha: Test
Precej nižjo oceno od raziskovalcev nacionalne raziskave covida-19 si zasluži poskusni narod.
Odpri galerijo
Nacionalna raziskava o razširjenosti covida-19 je združila slovensko medicinsko in informacijsko pamet in v rekordno kratkem času 14 dni postregla s pomembnimi podatki za smernice boja celotne družbe proti koronavirusu. Pod taktirko dr. Maria Poljaka z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo je približno 200 sodelavcev izmerilo prekuženost med prebivalstvom, kar ni uspelo stroki v nobeni drugi državi. Naši znanstveniki so tako na reprezentativnem vzorcu dognali, da je prekuženost prebivalstva s koronavirusom med dvema in štirimi odstotki, kar pomeni, da je v stik s smrtonosnim virusom prišel vsak trideseti Slovenec, skupaj dobrih 60.000 državljanov.
Strokovnjaki so navdušeni nad dosežkom, prof. dr. Blaž Zupan s fakultete za računalništvo in informatiko, ki je bil vodja skupine za informacijsko podporo, celo tako, da je na današnji novinarski konferenci izjavil: »Ne skrbi me za prihodnost države in mojo penzijo.« Njegovi mladi sodelavci, študenti so se res izkazali, in to tako z znanjem kot zagnanostjo. Precej nižjo oceno od raziskovalcev pa si zaslužimo raziskovanci, se pravi poskusno ljudstvo.
Čeprav je 1368 odvzetih vzorcev po besedah znanstvenika naravnost idealno število za izdelavo analize in poročila, je namreč tudi res, da jih je od 3000 povabljenih na test kar 448 zavrnilo sodelovanje, 1146 pa jih na povabilo sploh ni odgovorilo (38 izbranih je neobstoječih prejemnikov). Če pustimo ob strani družbeno neodgovornost neprostovoljcev, se mi zdi nepripravljenost več kot polovice povsem skregana z zdravo egoistično pametjo.
Strokovnjaki bodo namreč v sklopu preiskave še naprej skrbno bdeli nad sodelujočimi, ki imajo tudi možnost kadar koli poklicati za nasvet, poleg tega bodo oktobra testirani še enkrat. Zastonj, seveda, in z jamstvom natančnosti izvidov. Mar to ni privilegij v teh negotovih časih? V časih, ko ni ne cepiva ne zdravila in ko denimo samoplačniški test, ki so ga pri nas že začeli izvajati, stane 20 evrov. Ob tem, da ni kakovosten in zanesljiv, so poudarili na današnji predstavitvi. No, ja, škoda, da vabila niso poslali meni.
Strokovnjaki so navdušeni nad dosežkom, prof. dr. Blaž Zupan s fakultete za računalništvo in informatiko, ki je bil vodja skupine za informacijsko podporo, celo tako, da je na današnji novinarski konferenci izjavil: »Ne skrbi me za prihodnost države in mojo penzijo.« Njegovi mladi sodelavci, študenti so se res izkazali, in to tako z znanjem kot zagnanostjo. Precej nižjo oceno od raziskovalcev pa si zaslužimo raziskovanci, se pravi poskusno ljudstvo.
Čeprav je 1368 odvzetih vzorcev po besedah znanstvenika naravnost idealno število za izdelavo analize in poročila, je namreč tudi res, da jih je od 3000 povabljenih na test kar 448 zavrnilo sodelovanje, 1146 pa jih na povabilo sploh ni odgovorilo (38 izbranih je neobstoječih prejemnikov). Če pustimo ob strani družbeno neodgovornost neprostovoljcev, se mi zdi nepripravljenost več kot polovice povsem skregana z zdravo egoistično pametjo.
Strokovnjaki bodo namreč v sklopu preiskave še naprej skrbno bdeli nad sodelujočimi, ki imajo tudi možnost kadar koli poklicati za nasvet, poleg tega bodo oktobra testirani še enkrat. Zastonj, seveda, in z jamstvom natančnosti izvidov. Mar to ni privilegij v teh negotovih časih? V časih, ko ni ne cepiva ne zdravila in ko denimo samoplačniški test, ki so ga pri nas že začeli izvajati, stane 20 evrov. Ob tem, da ni kakovosten in zanesljiv, so poudarili na današnji predstavitvi. No, ja, škoda, da vabila niso poslali meni.
