Kolumna Dušana Malovrha: Viruskeptiki
V lekarnah in drogerijah v središču Ljubljane sem se osmešil z enim in istim naivnim vprašanjem.
Odpri galerijo
En dan po torkovem žalostnem rekordu v Italiji, ko je v 24 urah zaradi koronavirusa umrlo 168 ljudi, sem šel na poizvedovalni sprehod. Znova. V središču Ljubljane sem pokukal v več prodajaln – od lekarn do drogerij – in se v vseh osmešil z enim in istim naivnim vprašanjem (ki je hkrati zvenelo že kot opravičilo in odgovor): Saj zaščitnih mask najbrž nimate, ne? Povsod so mi odkimali oziroma prikimali, češ, škoda besed. Ja, bilo bi smešno, če ne bi bilo tragikomično. Založenost naše štiričlanske familije z maskami se je od zadnjič sicer za malenkost izboljšala: z 1,2 maske na osebo se je dvignila na 3 maske na osebo (če štejemo še tasta in taščo v razširjenem gospodinjstvu, pa na 2 maski na osebo, kar pomeni, da imamo skupno 12 mask). Čeravno nisem prepričan, da zares zaščitnih, saj niso z oznako N95 ali FFP3.
Ob ugibanju, zakaj tako visoka umrljivost pri naših zahodnih sosedih, v italijanski pokrajini Lombardija je celo osemodstotna, zlasti italijanski mediji objavljajo skrb vzbujajoče podatke v zvezi s koronavirusom na podlagi ad hoc analiz, ki kajpak še niso splošno veljavni: da hudo zbolevajo tudi mlajši, da je varna razdalja pred prenosom okužbe 4,5 metra (in ne 1,5) itd. V Sloveniji, ki očitno prihaja iz začetne faze 1, pa se kljub vsemu znajdejo viruskeptični dvomljivci, ki ne verjamejo ali nočejo verjeti, kako nevaren je koronavirus. Ne razumem denimo oseb, ki se kljub sumu, da so okuženi, tihotapijo mimo razkuževalnih vstopnih točk proti čakalnicam in ambulantam. Ne razumem niti pristojnih, zakaj na vhodih medicinskim sestram končno že ne postavijo ob bok pomočnikov v uniformah civilne zaščite, vojske, policije, gasilcev … Če že lahko vsako leto ob začetku šolanja uniformirani prostovoljci pomagajo prvošolčkom čez cesto.
Za konec, a ne nazadnje: še vedno me jako zanima, kateri model je podpisal odlok, da pošljemo 1,2 milijona zaščitnih mask na Kitajsko. In ali bo vlada – me ne zanima, katera, odhajajoča ali prihajajoča – sprostila blagovne rezerve tudi za navadne smrtnike, a vendar davkoplačevalce in državljane Republike Slovenije. Natančneje: ali imamo kaj za sprostiti.
Ob ugibanju, zakaj tako visoka umrljivost pri naših zahodnih sosedih, v italijanski pokrajini Lombardija je celo osemodstotna, zlasti italijanski mediji objavljajo skrb vzbujajoče podatke v zvezi s koronavirusom na podlagi ad hoc analiz, ki kajpak še niso splošno veljavni: da hudo zbolevajo tudi mlajši, da je varna razdalja pred prenosom okužbe 4,5 metra (in ne 1,5) itd. V Sloveniji, ki očitno prihaja iz začetne faze 1, pa se kljub vsemu znajdejo viruskeptični dvomljivci, ki ne verjamejo ali nočejo verjeti, kako nevaren je koronavirus. Ne razumem denimo oseb, ki se kljub sumu, da so okuženi, tihotapijo mimo razkuževalnih vstopnih točk proti čakalnicam in ambulantam. Ne razumem niti pristojnih, zakaj na vhodih medicinskim sestram končno že ne postavijo ob bok pomočnikov v uniformah civilne zaščite, vojske, policije, gasilcev … Če že lahko vsako leto ob začetku šolanja uniformirani prostovoljci pomagajo prvošolčkom čez cesto.
Za konec, a ne nazadnje: še vedno me jako zanima, kateri model je podpisal odlok, da pošljemo 1,2 milijona zaščitnih mask na Kitajsko. In ali bo vlada – me ne zanima, katera, odhajajoča ali prihajajoča – sprostila blagovne rezerve tudi za navadne smrtnike, a vendar davkoplačevalce in državljane Republike Slovenije. Natančneje: ali imamo kaj za sprostiti.
