NA EKS
Kolumna Gašperja Lubeja: Glavni in pomožni strojevodja
V najslabšem položaju je SMC, ki je pod medijskim udarom, za katerega je iz satelita vidno, da ni prišel naključno.
Odpri galerijo
Zgodil se je pomembnejši politični premik, kot se zdi na prvi pogled. Zdi se, da igro v vlakovni kompoziciji 5+1 vodita le še dve strojevodji. Preostali štirje niso več niti sprevodniki, ampak le še potniki, ki ne morejo, bolje rečeno, si ne upajo izstopiti iz vlaka, ki pelje proti letu 2022.
Levica pomožnega strojevodje Luke Mesca je, potem ko je bila na začetku mandata v defenzivi in je morala požreti imenovanje nestrpnega zastrupljevalca družabnih omrežij v kabinet predsednika vlade, spet v ofenzivi. Spretno so odigrali izsiljevanje s pomembnimi devetimi glasovi, čeprav ni rečeno, da rebalans proračuna brez njih ne bi bil sprejet.
Tudi z vsemi žavbami namazani Zmago Jelinčič je namreč dodal drobec v zgodbo o pomembnem političnem premiku. Zmago, ki je še pred imenovanjem Šarca za mandatarja napovedoval, da bo njegova vlada delovala slabše od otroškega vrtca, je dodal svoje štiri glasove za rebalans. Dovolj, da bi bil lahko izglasovan tudi brez Levice. S tem se je Zmago ponudil za rezervnega člana koalicije, seveda brez kakšnih formalnih zavez in v zameno za kakšen Marjanov bombonček v prihodnosti.
Šarcu manevriranje Levice in SNS ne bi smelo povzročati sivih las, celo nasprotno. Pomemben politični premik v obliki Lukovih in Zmagovih 13 glasov pomeni, da so štirje potniki v vlakovni kompoziciji pogrešljivi, če ne bodo mirno sedeli in pustili, da vlak mirno vozi do konca mandata glavnega strojevodje v letu 2022.
Seveda niso pogrešljivi vsi štirje potniki naenkrat, ker imajo SMC, SD, SAB in Desus skupaj 30 glasov, a kaj ko jih ne znajo politično unovčiti. Zdi se, da omenjeni politični igralci sploh ne razmišljajo o kakšni skupni politični akciji ali pa vsaj o simboličnem sporočilu predsedniku vlade, ki postaja vse močnejši.
V najslabšem položaju je SMC, ki je pod medijskim udarom, za katerega je iz satelita vidno, da ni prišel naključno. Alenka Bratušek ne razmišlja o liberalnem zavezništvu z Mirom Cerarjem, o katerem sta govorila po evropski košarici Marjana Šarca. Očitno Alenki preveč diši pogača, ki si jo je SMC na volitvah odrezala z desetimi poslanci. Karl Erjavec medtem potrpežljivo molči. Očitno se je za zdaj zadovoljil z obrobno vlogo Desus kot sicer nepogrešljivega partnerja v skoraj vseh koalicijah v zadnjih 20 letih.
Socialni demokrati so po zgodbi z rebalansom v slabšem položaju, kot se morda zavedajo. Vodja poslancev Matjaž Han je znal zgolj ne preveč modro ugotoviti, da so Socialni demokrati naredili korak nazaj. Ni bilo prvič, in če bodo še naprej stopali nazaj, bodo padli v politično brezno. Z zgornjega roba tega brezna jim bo veselo mahal pomožni strojevodja Luka Mesec.
Razplet zgodbe o kandidaturah na evropskih volitvah zna prinesti naslednji pomembnejši politični premik. Marjanu Šarcu je treba priznati, da je držal obljubo o novih obrazih, njegov sproščeni nastop v družbi šokiranih novinarjev ob predstavitvi liste pa kaže na to, da je preračunal, da se mu tveganje splača, in da mu hkrati ni preveč mar za te volitve, čeprav javno govori drugače.
Nosilka liste Irena Joveva je imela sicer simpatičen in iskren nastop, a politično gledano ni manjkalo praznih programskih floskul v Šarčevem stilu iz časa njegovih kampanj. Šarec ve, da tudi velikemu delu volilnega telesa ni preveč mar za evropske volitve (udeležba pred petimi leti je bila zgolj četrtinska), in računa, da tudi ob slabšem rezultatu ne bo utrpel preveč škode.
Hkrati lahko računa na prvo mesto med liberalci, saj se Alenka in Miro podajata samostojno na volitve, kar lahko obema prinese manjšo ali večjo politično katastrofo.
Socialni demokrati imajo na listi dobro mešanico preverjenih kadrov in novih imen, a glavna ovira je nekdo, ki ga na njej ni. Dejan Židan se še v nobeni kampanji do zdaj ni nadpovprečno dokazal. Če ga prehiti Luka Mesec, ki se je v stilu Boruta Pahorja postavil na osmo mesto, v prve bojne vrste pa poslal Violeto Tomić, bo predsednik parlamenta v velikih težavah.
Vlakovna kompozicija 5+1 se bo 26. maja za hip ustavila na naslednji pomembni postaji. Zdi se, da strojevodji po evropskih volitvah ne bosta imela kakšnih velikih razlogov za zaskrbljenost. Bolj verjetno je, da bo vsaj kdo od štirih potnikov v precejšnji paniki.
Levica pomožnega strojevodje Luke Mesca je, potem ko je bila na začetku mandata v defenzivi in je morala požreti imenovanje nestrpnega zastrupljevalca družabnih omrežij v kabinet predsednika vlade, spet v ofenzivi. Spretno so odigrali izsiljevanje s pomembnimi devetimi glasovi, čeprav ni rečeno, da rebalans proračuna brez njih ne bi bil sprejet.
Tudi z vsemi žavbami namazani Zmago Jelinčič je namreč dodal drobec v zgodbo o pomembnem političnem premiku. Zmago, ki je še pred imenovanjem Šarca za mandatarja napovedoval, da bo njegova vlada delovala slabše od otroškega vrtca, je dodal svoje štiri glasove za rebalans. Dovolj, da bi bil lahko izglasovan tudi brez Levice. S tem se je Zmago ponudil za rezervnega člana koalicije, seveda brez kakšnih formalnih zavez in v zameno za kakšen Marjanov bombonček v prihodnosti.
Šarcu manevriranje Levice in SNS ne bi smelo povzročati sivih las, celo nasprotno. Pomemben politični premik v obliki Lukovih in Zmagovih 13 glasov pomeni, da so štirje potniki v vlakovni kompoziciji pogrešljivi, če ne bodo mirno sedeli in pustili, da vlak mirno vozi do konca mandata glavnega strojevodje v letu 2022.
Seveda niso pogrešljivi vsi štirje potniki naenkrat, ker imajo SMC, SD, SAB in Desus skupaj 30 glasov, a kaj ko jih ne znajo politično unovčiti. Zdi se, da omenjeni politični igralci sploh ne razmišljajo o kakšni skupni politični akciji ali pa vsaj o simboličnem sporočilu predsedniku vlade, ki postaja vse močnejši.
V najslabšem položaju je SMC, ki je pod medijskim udarom, za katerega je iz satelita vidno, da ni prišel naključno. Alenka Bratušek ne razmišlja o liberalnem zavezništvu z Mirom Cerarjem, o katerem sta govorila po evropski košarici Marjana Šarca. Očitno Alenki preveč diši pogača, ki si jo je SMC na volitvah odrezala z desetimi poslanci. Karl Erjavec medtem potrpežljivo molči. Očitno se je za zdaj zadovoljil z obrobno vlogo Desus kot sicer nepogrešljivega partnerja v skoraj vseh koalicijah v zadnjih 20 letih.
Socialni demokrati so po zgodbi z rebalansom v slabšem položaju, kot se morda zavedajo. Vodja poslancev Matjaž Han je znal zgolj ne preveč modro ugotoviti, da so Socialni demokrati naredili korak nazaj. Ni bilo prvič, in če bodo še naprej stopali nazaj, bodo padli v politično brezno. Z zgornjega roba tega brezna jim bo veselo mahal pomožni strojevodja Luka Mesec.
Razplet zgodbe o kandidaturah na evropskih volitvah zna prinesti naslednji pomembnejši politični premik. Marjanu Šarcu je treba priznati, da je držal obljubo o novih obrazih, njegov sproščeni nastop v družbi šokiranih novinarjev ob predstavitvi liste pa kaže na to, da je preračunal, da se mu tveganje splača, in da mu hkrati ni preveč mar za te volitve, čeprav javno govori drugače.
Nosilka liste Irena Joveva je imela sicer simpatičen in iskren nastop, a politično gledano ni manjkalo praznih programskih floskul v Šarčevem stilu iz časa njegovih kampanj. Šarec ve, da tudi velikemu delu volilnega telesa ni preveč mar za evropske volitve (udeležba pred petimi leti je bila zgolj četrtinska), in računa, da tudi ob slabšem rezultatu ne bo utrpel preveč škode.
Hkrati lahko računa na prvo mesto med liberalci, saj se Alenka in Miro podajata samostojno na volitve, kar lahko obema prinese manjšo ali večjo politično katastrofo.
Socialni demokrati imajo na listi dobro mešanico preverjenih kadrov in novih imen, a glavna ovira je nekdo, ki ga na njej ni. Dejan Židan se še v nobeni kampanji do zdaj ni nadpovprečno dokazal. Če ga prehiti Luka Mesec, ki se je v stilu Boruta Pahorja postavil na osmo mesto, v prve bojne vrste pa poslal Violeto Tomić, bo predsednik parlamenta v velikih težavah.
Vlakovna kompozicija 5+1 se bo 26. maja za hip ustavila na naslednji pomembni postaji. Zdi se, da strojevodji po evropskih volitvah ne bosta imela kakšnih velikih razlogov za zaskrbljenost. Bolj verjetno je, da bo vsaj kdo od štirih potnikov v precejšnji paniki.