NA EKS
Kolumna Gašperja Lubeja: Lepo je v naši domovini biti špijon
Tisti, ki ste tako nestrpni, da ne morete počakati še teh borih 43 dni do konca volilne kampanje – sram vas bodi.
Odpri galerijo
Damir Črnčec FOTO: Leon Vidic
Prejšnjo soboto sta bila dva strankarska kongresa z na prvi pogled povsem različnima političnima programoma. Na obeh bi lahko Damirja sprejeli za svojega člana. Odločitev bi bila odvisna samo od časovnega elementa. Če bi se denimo kongres zastrupljevalcev družabnih omrežij, ki se borijo za čistost Doma, zgodil samo leto dni nazaj, bi bil Damir nedvomno kandidat za visoko strankarsko funkcijo. Bil bi huda konkurenca Bernardu Brščiču in Luciji Šikovec Ušaj.
Prejšnjo soboto, ko je bil kongres največje vladne stranke LMŠ, pa nihče ne bi bil zelo šokiran, če bi dal Damir častno pionirsko besedo, da bo zvesto služil socialno-liberalni stranki ljubljenega vodje Marjana Šarca. Kot pravi vojak bi pač zamižal na obe očesi, ker LMŠ tesno sodeluje z »opozicijsko-koalicijsko trockistično Levico«, kot jo je Damir označil še septembra lani, na kar nas prijazno še vedno opozarja njegov račun na twitterju. Le teden dni pozneje je vojak Damir poslušno opustil svoje bogato priobčevanje na družabnem omrežju, kjer mu pri zastrupljanju ni bilo para. Ljubljeni vodja ga je namreč ukoril, da se bruhanje po manjšinah vseh vrst po imenovanju za državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade ne spodobi.
In tako lahko zdaj na uradni vladni spletni strani preberemo nekaj, kar morda dokazuje, da smo bili pri kritiziranju Damirja morda vendarle preostri. Morda je bila njegova tviteraška dejavnost zgolj popoldanski hobi. Morda je šlo za neke vrste sprostitev. Morda si je pač moral dati duška, saj je imel ob dopoldnevih tudi naporno akademsko kariero. Takole piše: »Pri svojem proučevanju namenja posebno pozornost vprašanjem varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin.«
Skratka, ste v veliki zmoti, če mislite, da se ni možno dopoldne skrajno skoncentrirano ukvarjati z varovanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin, popoldne pa počivati ob tvitanju o »migrantski drhali«, pisanju, da »oblast uvaža največje kriminalce in nasilneže iz Afrike«, in oblikovanju umetelnih stavkov, kot je tale: »Spokajte! Deportacija je edino zdravilo!«
Damir, ki je bil nekoč šef tako vojaških kot civilnih obveščevalcev, obakrat ga je nastavil nekdanji prijatelj Janez Janša, se zaveda novih izzivov pod vodstvom novega ljubljenega vodje. Marjan je namreč na kongresu prejšnjo soboto odločno izpostavil rast, suverenost in trmo stranke, ki deluje z novimi vzorci razmišljanja. Vsi so jih podcenjevali, a »bili smo trmasti kot biki«, je dodal naš predsednik vlade, ki ga ljudstvo vse bolj ljubi.
Bikec Damir je tako, se zdi, dobil še večji zagon pri prišepetovanju v prisluškovalni aferi s sovražnikom na južni strani južne meje. Ni hudič, da ni bil on svetovalec sklica seje sveta za nacionalno varnost, če pa je kot državni sekretar svetovalec za področje nacionalne varnosti. Poleg tega ima še eno pomembno funkcijo, je namreč vodja medresorske koordinacijske skupine za implementacijo končne razsodbe arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško.
Da je treba domovino braniti, ko jo sovražniki ogrožajo, je Damir zagotovo slišal že v rani mladosti. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil pionirček in ni hudič, da ni kdaj s sodrugi pritegnil pesmi, ki je opevala lepoto domovine in njenih ljudi. Takole je šla: »Lepo je v naši domovini biti mlad. Kjer hrabri so ljudje in rod je zdrav, krepak. Ves svet pozna nas po junaštvu, mladini cvete zdaj pomlad. Lepo je v naši domovini biti mlad.«
Marjan in Damir sta se odločila, da je dovolj klečanja pred Hrvati. Vse skupaj je najbolje povzel opozicijski Matej Tonin, za katerega je res škoda, da ni pristal v vladi, saj bi se tako znebili nedomoljubne trockistične Levice, katere vodja Luka je le nemočno cvilil, ko je bil Damir imenovan za državnega sekretarja. Skratka, Matej je pribil, da je Slovenija z medijsko in politično ofenzivo Hrvaški pokazala zobe.
Nova slovenska samozavest bo gotovo dala zagon našemu ljubljenemu vodji, da se bo kot trmasti bik nemudoma po evropskih volitvah lotil tudi drugih perečih tem, recimo zdravljenju zdravstva. Tisti, ki ste tako nestrpni, da ne morete počakati še teh borih 43 dni dni do konca volilne kampanje – sram vas bodi.
Če ne razumete, kako pomembno in lepo je v naši domovini biti špijon, očitno niste usvojili novih vzorcev razmišljanja. Čas je, da se trmasto, kot znajo le biki, lotite svoje preobrazbe.
Marjan se je odločil, da je dovolj klečanja pred Hrvati. FOTO: Reuters
In tako lahko zdaj na uradni vladni spletni strani preberemo nekaj, kar morda dokazuje, da smo bili pri kritiziranju Damirja morda vendarle preostri. Morda je bila njegova tviteraška dejavnost zgolj popoldanski hobi. Morda je šlo za neke vrste sprostitev. Morda si je pač moral dati duška, saj je imel ob dopoldnevih tudi naporno akademsko kariero. Takole piše: »Pri svojem proučevanju namenja posebno pozornost vprašanjem varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin.«
Skratka, ste v veliki zmoti, če mislite, da se ni možno dopoldne skrajno skoncentrirano ukvarjati z varovanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin, popoldne pa počivati ob tvitanju o »migrantski drhali«, pisanju, da »oblast uvaža največje kriminalce in nasilneže iz Afrike«, in oblikovanju umetelnih stavkov, kot je tale: »Spokajte! Deportacija je edino zdravilo!«
Damir, ki je bil nekoč šef tako vojaških kot civilnih obveščevalcev, obakrat ga je nastavil nekdanji prijatelj Janez Janša, se zaveda novih izzivov pod vodstvom novega ljubljenega vodje. Marjan je namreč na kongresu prejšnjo soboto odločno izpostavil rast, suverenost in trmo stranke, ki deluje z novimi vzorci razmišljanja. Vsi so jih podcenjevali, a »bili smo trmasti kot biki«, je dodal naš predsednik vlade, ki ga ljudstvo vse bolj ljubi.
Bikec Damir je tako, se zdi, dobil še večji zagon pri prišepetovanju v prisluškovalni aferi s sovražnikom na južni strani južne meje. Ni hudič, da ni bil on svetovalec sklica seje sveta za nacionalno varnost, če pa je kot državni sekretar svetovalec za področje nacionalne varnosti. Poleg tega ima še eno pomembno funkcijo, je namreč vodja medresorske koordinacijske skupine za implementacijo končne razsodbe arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško.
Da je treba domovino braniti, ko jo sovražniki ogrožajo, je Damir zagotovo slišal že v rani mladosti. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil pionirček in ni hudič, da ni kdaj s sodrugi pritegnil pesmi, ki je opevala lepoto domovine in njenih ljudi. Takole je šla: »Lepo je v naši domovini biti mlad. Kjer hrabri so ljudje in rod je zdrav, krepak. Ves svet pozna nas po junaštvu, mladini cvete zdaj pomlad. Lepo je v naši domovini biti mlad.«
Marjan in Damir sta se odločila, da je dovolj klečanja pred Hrvati. Vse skupaj je najbolje povzel opozicijski Matej Tonin, za katerega je res škoda, da ni pristal v vladi, saj bi se tako znebili nedomoljubne trockistične Levice, katere vodja Luka je le nemočno cvilil, ko je bil Damir imenovan za državnega sekretarja. Skratka, Matej je pribil, da je Slovenija z medijsko in politično ofenzivo Hrvaški pokazala zobe.
Nova slovenska samozavest bo gotovo dala zagon našemu ljubljenemu vodji, da se bo kot trmasti bik nemudoma po evropskih volitvah lotil tudi drugih perečih tem, recimo zdravljenju zdravstva. Tisti, ki ste tako nestrpni, da ne morete počakati še teh borih 43 dni dni do konca volilne kampanje – sram vas bodi.
Če ne razumete, kako pomembno in lepo je v naši domovini biti špijon, očitno niste usvojili novih vzorcev razmišljanja. Čas je, da se trmasto, kot znajo le biki, lotite svoje preobrazbe.
