NA EKS
Kolumna Gašperja Lubeja: Ostanite še naprej z JJ
Upam si napovedati le rezultat Janeza Janše. Dobil bo najmanj 25 odstotkov.
Odpri galerijo
Tolikokrat so ga že odpisali. Kot da se je Janez Janša učil od Janeza Čučka in njegove legendarne odpovedi TV Dnevnika: »Ostanite še naprej z nami.« Strankarski tovariši in volivci ostajajo še naprej z njim kljub vsem turbulencam zadnjih treh desetletij. Janšo v igri ohranja hudičeva igra med ljubeznijo in sovraštvom.
Tisti, ki ga ljubijo, se sicer občasno ohladijo. Načne jih dvom, sprašujejo se, ali je to res prava ljubezen. Na koncu se vedno znova vrnejo v naročje preverjene izbire. Tisti, ki ga sovražijo, se občasno sprašujejo, ali je res tak hudič, kot ga prikazuje večina. Načne jih dvom, ali je to sovraštvo res upravičeno. Na koncu se vedno znova vrnejo v naročje preverjene izbire zavračanja. Tisti, ki ga ljubijo, hranijo njegove sovražnike. Tisti, ki ga sovražijo, hranijo njegove oboževalce. Nič ne kaže, da se bo to v doglednem času spremenilo.
Tisti, ki spet, kot že neštetokrat, pravijo, da bo z njim zdaj pa res politično konec, če mu morda še četrtič po letu 2008 ne bo uspelo sestaviti vlade, se bodo še enkrat zmotili. Janša je zmagovalec volitev, čeprav je njegov rezultat bistveno slabši kot na volitvah 2004, 2008 in 2011. Tudi če znova ne bo sestavil vlade, bo znotraj stranke težko kdo argumentiral, da je po četrt stoletja vodenja SDS čas za odhod. Tudi v časih največjih dvomov o ljubljenem vodji ni bilo junaka, ki bi si upal odkrito dvomiti o tem, da mora Janez še naprej ostati z SDS.
Ko se ozrem po preostali politični pokrajini, se še bolj čudim tistim, ki mislijo, da bo moral skorajšnji 60-letnik kmalu pomahati v slovo. Desnico je Janši spet uspelo konsolidirati. Novi, domnevno začasni predsednik parlamenta Matej Tonin je krotki politični lipicanec, ki pridno galopira po taktih političnega veterana, čeprav je bil ne tako davno glavni protijanševski jurišnik v NSi.
Kako malo lahko pomeni biti predsednik parlamenta, vam lahko pove Gregor Virant. Njegova Državljanska lista je izginila s političnega prizorišča, čeprav rajnke DL in NSi seveda ne velja povsem primerjati, ker je DL živela le en mandat. Po drugi strani v parlamentu že dolgo ni niti najstarejše slovenske stranke SLS nekdanjega predsednika parlamenta Janeza Podobnika, ki je leta 1996 dobil podobno impresivno število glasov kot tokrat Tonin.
Politična realnost NSi je 7,16 odstotka, kar je manjši delež, kot ga je Ljudmila Novak dobila na predsedniških volitvah. Od preostalih strank desnice SLS tone vse globlje, Kangler & Primc pa sta utonila v politično nepomembnost.
Leva sredina, ki vsa ta leta hrani Janeza Janšo, je padla že na prvem političnem izpitu, pri kandidatu za predsednika parlamenta. Kompozicija brez močnega strojevodje se bo očitno opotekala še naprej, tudi če morda sestavi vlado. Marjan Šarec je dokončno spoznal, v kakšnem političnem močvirju je pristal. Za zdaj nič ne kaže, da bi vzpostavil avtoriteto med podobno močnimi levosredinci.
V volilni rezultat je vtkana politična nestabilnost. Preživeli bodo samo najspretnejši. Žrtve na prihodnjih volitvah bodo velike. Lahko se zgodi, da bo politična pokrajina spet popolnoma spremenjena. Edino, kar si upam napovedati, je, da bo JJ še kar naprej z nami.
Upam si napovedati le rezultat Janeza Janše. Dobil bo najmanj 25 odstotkov. Vse preostalo je odprto, tudi to, ali lahko JJ preseže ta delež, ker se mi zdi, da je bolj ali manj posrkal vse, kar se je dalo. Razen seveda, če se bo leva sredina še naprej opotekala in popolnoma razbita odšla na nove volitve, kar ni izključeno. To bi še znižalo volilno udeležbo in koristilo SDS.
Če se bo to zgodilo, si Janez Janša zasluži še tretji mandat. Če bodo na levi sredini tako kratkovidni, da ne bodo znali odigrati šahovske partije konsolidacije politične liberalne sredine, jasne socialdemokratske politike, ki se bo dokončno poslovila od kompromisarstva tretjih poti, in politične modrosti taktičnega preigravanja na politični šahovnici, je prav, da dobi priložnost druga stran. V opoziciji se običajno glave ohladijo, razmišljanje o napakah začne biti iskreno, kujejo se zdrava zavezništva.
»Ostanite še naprej z menoj,« bo rekel. Saj veste, kdo.
Tisti, ki ga ljubijo, se sicer občasno ohladijo. Načne jih dvom, sprašujejo se, ali je to res prava ljubezen. Na koncu se vedno znova vrnejo v naročje preverjene izbire. Tisti, ki ga sovražijo, se občasno sprašujejo, ali je res tak hudič, kot ga prikazuje večina. Načne jih dvom, ali je to sovraštvo res upravičeno. Na koncu se vedno znova vrnejo v naročje preverjene izbire zavračanja. Tisti, ki ga ljubijo, hranijo njegove sovražnike. Tisti, ki ga sovražijo, hranijo njegove oboževalce. Nič ne kaže, da se bo to v doglednem času spremenilo.
Tisti, ki spet, kot že neštetokrat, pravijo, da bo z njim zdaj pa res politično konec, če mu morda še četrtič po letu 2008 ne bo uspelo sestaviti vlade, se bodo še enkrat zmotili. Janša je zmagovalec volitev, čeprav je njegov rezultat bistveno slabši kot na volitvah 2004, 2008 in 2011. Tudi če znova ne bo sestavil vlade, bo znotraj stranke težko kdo argumentiral, da je po četrt stoletja vodenja SDS čas za odhod. Tudi v časih največjih dvomov o ljubljenem vodji ni bilo junaka, ki bi si upal odkrito dvomiti o tem, da mora Janez še naprej ostati z SDS.
Ko se ozrem po preostali politični pokrajini, se še bolj čudim tistim, ki mislijo, da bo moral skorajšnji 60-letnik kmalu pomahati v slovo. Desnico je Janši spet uspelo konsolidirati. Novi, domnevno začasni predsednik parlamenta Matej Tonin je krotki politični lipicanec, ki pridno galopira po taktih političnega veterana, čeprav je bil ne tako davno glavni protijanševski jurišnik v NSi.
Učinek bo enak
Stranka, ki se že nekaj let ne more odločiti, ali si res želi biti glavna stranka desnice ali pa je vendarle lagodneje biti druga violina, je tudi v letošnji povolilni kombinatoriki stranska igralka. Če bo slučajno igrala po levih taktih, bo učinek enak.Kako malo lahko pomeni biti predsednik parlamenta, vam lahko pove Gregor Virant. Njegova Državljanska lista je izginila s političnega prizorišča, čeprav rajnke DL in NSi seveda ne velja povsem primerjati, ker je DL živela le en mandat. Po drugi strani v parlamentu že dolgo ni niti najstarejše slovenske stranke SLS nekdanjega predsednika parlamenta Janeza Podobnika, ki je leta 1996 dobil podobno impresivno število glasov kot tokrat Tonin.
Upam si napovedati le rezultat Janeza Janše. Dobil bo najmanj 25 odstotkov.
Politična realnost NSi je 7,16 odstotka, kar je manjši delež, kot ga je Ljudmila Novak dobila na predsedniških volitvah. Od preostalih strank desnice SLS tone vse globlje, Kangler & Primc pa sta utonila v politično nepomembnost.
Leva sredina, ki vsa ta leta hrani Janeza Janšo, je padla že na prvem političnem izpitu, pri kandidatu za predsednika parlamenta. Kompozicija brez močnega strojevodje se bo očitno opotekala še naprej, tudi če morda sestavi vlado. Marjan Šarec je dokončno spoznal, v kakšnem političnem močvirju je pristal. Za zdaj nič ne kaže, da bi vzpostavil avtoriteto med podobno močnimi levosredinci.
V volilni rezultat je vtkana politična nestabilnost. Preživeli bodo samo najspretnejši. Žrtve na prihodnjih volitvah bodo velike. Lahko se zgodi, da bo politična pokrajina spet popolnoma spremenjena. Edino, kar si upam napovedati, je, da bo JJ še kar naprej z nami.
Začelo se bo preračunavanje
Včeraj je začel teči 30-dnevni rok, v katerem bo moral predsednik Borut Pahor podeliti mandatarstvo. Začelo se bo preračunavanje, kdo lahko sestavi vlado, kdo bi lahko največ izgubil s predčasnimi volitvami, kdo je finančno, kadrovsko in psihično pripravljen na morebitnih novih volitvah odigrati še eno partijo političnega pokra.Upam si napovedati le rezultat Janeza Janše. Dobil bo najmanj 25 odstotkov. Vse preostalo je odprto, tudi to, ali lahko JJ preseže ta delež, ker se mi zdi, da je bolj ali manj posrkal vse, kar se je dalo. Razen seveda, če se bo leva sredina še naprej opotekala in popolnoma razbita odšla na nove volitve, kar ni izključeno. To bi še znižalo volilno udeležbo in koristilo SDS.
Če se bo to zgodilo, si Janez Janša zasluži še tretji mandat. Če bodo na levi sredini tako kratkovidni, da ne bodo znali odigrati šahovske partije konsolidacije politične liberalne sredine, jasne socialdemokratske politike, ki se bo dokončno poslovila od kompromisarstva tretjih poti, in politične modrosti taktičnega preigravanja na politični šahovnici, je prav, da dobi priložnost druga stran. V opoziciji se običajno glave ohladijo, razmišljanje o napakah začne biti iskreno, kujejo se zdrava zavezništva.
»Ostanite še naprej z menoj,« bo rekel. Saj veste, kdo.