NA EKS
Kolumna Gašperja Lubeja: Premier, nastavi še drugo lice!
Židanovi so glavni bojevniki v šolski državljanski vojni, od katere si obetajo javnomnenjske koristi ideološkega nabijanja proti ustavni odločbi.
Odpri galerijo
Marjanu Šarcu se ponuja odlična priložnost za novo politično šok terapijo. FOTO: Voranc Vogel
»Ne upirajte se hudobnežu, ampak če ti kdo da klofuto po desnem licu, mu nastavi še drugo.« Jezus Kristus
Marjanu Šarcu se ponuja odlična priložnost za novo politično šok terapijo. Janezu Janši, ki Šarca do onemoglosti klofuta po desnem licu – zabavno je sicer to, da brez kakšnega večjega uspeha –, bi moral katoličan Marjan nastaviti še drugo.
Katoličan Janez namreč napoveduje ustavno obtožbo zoper predsednika vlade, ker se njegova koalicija upira izvršitvi ustavne odločbe, da mora država 100-odstotno financirati tudi zasebne šole, ki izvajajo javni program. Presenetljivo je sicer Janez v krščanskem slogu nekoliko popustil in prisluhnil krščanskemu demokratu Mateju Toninu, da je treba Marjanu, preden vložijo ustavno obtožbo, dati še nekaj časa za razmislek.
Šarčev predhodnik, tudi levi liberalec, pa še pravnik povrhu, Miro Cerar pred letom ni znal zapeljati zgodbe tako, da bi izvršili odločbo ustavnega sodišča. Takole sem takrat zapisal: »Da se grejo šolsko državljansko vojno, ker bi bilo treba šestim zasebnim osnovnim šolam dodati 300.000 evrov na leto, je še bolj žalostno. Že kar tragikomično pa je, da se pravzaprav vojskujejo proti približno 1500 otrokom, ki obiskujejo zasebne šole. V državne šole hodi skoraj 180.000 malčkov. Od levičarjev bi pričakoval velikodušnost, še posebno takrat, ko so najmočnejši.«
Šarec je najprej nevtraliziral Levico in Stranko Alenke Bratušek. Ves čas izziva Janeza Janšo, s prefinjenim napadom na njegov medijski propagandistični stroj in z imenovanjem njegovega nekdanjega vernika Damirja Črnčeca, za katerega Šarec menda verjame, da se je iz Savla spreobrnil v Pavla. Zdaj bi lahko predsednik vlade s spravo z Janšo udaril še po Socialnih demokratih. Židanovi so glavni bojevniki v šolski državljanski vojni, od katere si obetajo javnomnenjske koristi ideološkega nabijanja proti ustavni odločbi, ki je predvsem nabijanje proti Cerkvi.
Recept za nastavitev Marjanovega drugega lica je povsem preprost: samo glasovati je treba za opozicijski zakon, ki bo uresničil ustavno odločbo. Janez in Matej imata skupaj 32 glasov, Zmago je že napovedal, da je treba zadevo izglasovati, LMŠ-jevih 13 glasov pa lahko zagotovi potrebno večino. Več ko bo zgražanja nad paktom Janša-Šarec, več koristi bo imel predsednik vlade. Tako kot jo je imel v primeru imenovanja Pavla, pardon, Damirja.
Se kdo še spomni zgražanja Levice ob tem imenovanju? Če da, je zaradi njega Levica pokopala pakt Šarec-Mesec? Ali pa morda orgazmira ob sprejetju njenega zakona o minimalni plači, za katerega so pridno dvignili roko v koaliciji, proti dvigu plač pa se niso upali glasovati niti najbolj bojeviti Janševi vojščaki, čeprav je menda zaradi tega slovenska ekonomija tik pred zlomom. No, zdaj pa res manipuliram. Zlom se bo zgodil, ko bo prišla nova kriza, ki je bojda tik za ovinkom.
Marjan Šarec bi se lahko torej z nastavitvijo drugega lica izognil ustavni obtožbi, ki sicer nima nikakršne možnosti za uspeh, pobral kakšno volilno simpatijo na desni sredini ter odvzel kakšen glas Mateju in morda tudi Janezu. Če bi mu uspelo v glasovanje za prepričati še brate in sestre liberalce iz SMC in SAB, ki menda zelo cenijo pravno državo, bi lahko pospešil gradnjo še ene zgodbe v nastajanju: poenotenja liberalcev pred evropskimi volitvami. Enotna liberalna lista, ki bi zmanjšala zaostanek za SDS, ki je premočno zmagala na evropskih volitvah leta 2014, ni nepomemben projekt.
Kdo bi se v tem primeru znašel na drugi strani? Predvsem konkurenčni Levica in SD, ki bi lahko poželi nekaj simpatij levega volilnega telesa, a velike zaloge dodatnih glasov si ne bi mogli obetati.
Tako bi bila cena nastavitve še drugega lica za predsednika vlade, ki na nedeljskih mašah v cerkvi sv. Mavricija v Šmarci pri Kamniku bere berila, precej nizka.
Kot je rekel Jezus Kristus: »Ljubite svoje sovražnike in molite za tiste, ki vas preganjajo.«
Marjanu Šarcu se ponuja odlična priložnost za novo politično šok terapijo. Janezu Janši, ki Šarca do onemoglosti klofuta po desnem licu – zabavno je sicer to, da brez kakšnega večjega uspeha –, bi moral katoličan Marjan nastaviti še drugo.
Katoličan Janez namreč napoveduje ustavno obtožbo zoper predsednika vlade, ker se njegova koalicija upira izvršitvi ustavne odločbe, da mora država 100-odstotno financirati tudi zasebne šole, ki izvajajo javni program. Presenetljivo je sicer Janez v krščanskem slogu nekoliko popustil in prisluhnil krščanskemu demokratu Mateju Toninu, da je treba Marjanu, preden vložijo ustavno obtožbo, dati še nekaj časa za razmislek.
Šarčev predhodnik, tudi levi liberalec, pa še pravnik povrhu, Miro Cerar pred letom ni znal zapeljati zgodbe tako, da bi izvršili odločbo ustavnega sodišča. Takole sem takrat zapisal: »Da se grejo šolsko državljansko vojno, ker bi bilo treba šestim zasebnim osnovnim šolam dodati 300.000 evrov na leto, je še bolj žalostno. Že kar tragikomično pa je, da se pravzaprav vojskujejo proti približno 1500 otrokom, ki obiskujejo zasebne šole. V državne šole hodi skoraj 180.000 malčkov. Od levičarjev bi pričakoval velikodušnost, še posebno takrat, ko so najmočnejši.«
Na drugi strani bi se znašli predvsem konkurenčni Levica in SD. Foto: Blaž Samec
Šarec je najprej nevtraliziral Levico in Stranko Alenke Bratušek. Ves čas izziva Janeza Janšo, s prefinjenim napadom na njegov medijski propagandistični stroj in z imenovanjem njegovega nekdanjega vernika Damirja Črnčeca, za katerega Šarec menda verjame, da se je iz Savla spreobrnil v Pavla. Zdaj bi lahko predsednik vlade s spravo z Janšo udaril še po Socialnih demokratih. Židanovi so glavni bojevniki v šolski državljanski vojni, od katere si obetajo javnomnenjske koristi ideološkega nabijanja proti ustavni odločbi, ki je predvsem nabijanje proti Cerkvi.
Recept za nastavitev Marjanovega drugega lica je povsem preprost: samo glasovati je treba za opozicijski zakon, ki bo uresničil ustavno odločbo. Janez in Matej imata skupaj 32 glasov, Zmago je že napovedal, da je treba zadevo izglasovati, LMŠ-jevih 13 glasov pa lahko zagotovi potrebno večino. Več ko bo zgražanja nad paktom Janša-Šarec, več koristi bo imel predsednik vlade. Tako kot jo je imel v primeru imenovanja Pavla, pardon, Damirja.
Se kdo še spomni zgražanja Levice ob tem imenovanju? Če da, je zaradi njega Levica pokopala pakt Šarec-Mesec? Ali pa morda orgazmira ob sprejetju njenega zakona o minimalni plači, za katerega so pridno dvignili roko v koaliciji, proti dvigu plač pa se niso upali glasovati niti najbolj bojeviti Janševi vojščaki, čeprav je menda zaradi tega slovenska ekonomija tik pred zlomom. No, zdaj pa res manipuliram. Zlom se bo zgodil, ko bo prišla nova kriza, ki je bojda tik za ovinkom.
Marjan Šarec bi se lahko torej z nastavitvijo drugega lica izognil ustavni obtožbi, ki sicer nima nikakršne možnosti za uspeh, pobral kakšno volilno simpatijo na desni sredini ter odvzel kakšen glas Mateju in morda tudi Janezu. Če bi mu uspelo v glasovanje za prepričati še brate in sestre liberalce iz SMC in SAB, ki menda zelo cenijo pravno državo, bi lahko pospešil gradnjo še ene zgodbe v nastajanju: poenotenja liberalcev pred evropskimi volitvami. Enotna liberalna lista, ki bi zmanjšala zaostanek za SDS, ki je premočno zmagala na evropskih volitvah leta 2014, ni nepomemben projekt.
Kdo bi se v tem primeru znašel na drugi strani? Predvsem konkurenčni Levica in SD, ki bi lahko poželi nekaj simpatij levega volilnega telesa, a velike zaloge dodatnih glasov si ne bi mogli obetati.
Tako bi bila cena nastavitve še drugega lica za predsednika vlade, ki na nedeljskih mašah v cerkvi sv. Mavricija v Šmarci pri Kamniku bere berila, precej nizka.
Kot je rekel Jezus Kristus: »Ljubite svoje sovražnike in molite za tiste, ki vas preganjajo.«
