Kolumna Gašperja Lubeja: Pridni bodo!

Vse se je začelo z njegovim iskrenim opravičilom za »ajde, miška mala, gremo, to mi deli, to mi deli«. Ker je bilo pred več kot tremi leti, se velja spomniti Borutovega kesanja. Tako je v videonagovoru državljanom govoril spokorjeni predsednik, ki nas je gledal z resnimi očmi, v katere se je na koncu vendarle prikradla nagajivost:

»Spoštovani, prejšnji teden je bila v Ljubljani maturantska parada. Kljub dežju je bilo veselo in zabavno, izrekel pa sem nekaj besed, za katere mi je bilo takoj žal. Kljub prešernemu vzdušju jih je bilo namreč mogoče razumeti kot nespoštljive, zato se zanje iskreno opravičujem. Vedno sem se in vedno se bom trudil biti spoštljiv do vseh ljudi. Kot predsednik republike se z vami zelo zelo veliko družim, zlasti še z mladimi, in zgodi se, da mi moja odprtost in temperament nista vedno v pomoč. Te besede na maturantski paradi to seveda malce pojasnjuje, opravičuje pa nikakor. Potrudil se bom biti boljši, tega ne morem zagotoviti, obljubim pa, da se bom potrudil biti boljši. Hvala za vaše razumevanje.«

Zakaj omenjam neki videoposnetek, star več kot tri leta? Zato, ker sem se ekskluzivno dokopal do magnetograma skrivnostnega sestanka pri našem vrlem predsedniku republike, ki ga je spomin na legendarno miško malo spodbudil, da je organiziral posvet s predsedniki parlamentarnih strank z delovnim naslovom Bodimo pridni!, ki mu je priložil povezavo na omenjeni video.

Sestanek se je odvijal v noči na četrti januar. Takole je bilo pred dnevi v predsedniški palači:
Borut Pahor: »Spoštovani predsedniki, dolgo sem razmišljal, ali je prav povabiti vas na sestanek z na videz banalnim delovnim naslovom. Nekateri boste kritični, drugi me boste hvalili, tretji boste rekli, da izgubljamo čas. Vesel sem, da ste se vsi odzvali vabilu. Verjemite, ta sestanek je pomembnejši, kot se zdi na prvi pogled. Ko sem se pred tremi leti pokesal zaradi besed na maturantski paradi in obljubil, da se bom potrudil biti boljši, sem doživel razsvetljenje. To priznanje me je spremenilo, zato verjamem, da lahko danes z neke vrste kolektivno spovedjo in obljubo, da se bomo vsi trudili biti boljši in da bomo odslej pridni, spremenimo Slovenijo na bolje. Marjan, bi ti začel?«

Marjan Šarec: »Spoštovani predsednik, res se mi je najprej zazdelo, da samo izgubljamo čas, a ko sem pred posvetom na youtubu pogledal posnetek vašega kesanja zaradi miške male, je tudi mene spreletelo in spomnil sem se na znamenite Jezusove besede, naj tisti, ki je brez greha, prvi vrže kamen. Odločil sem se, da bom v novem letu priden in nič več nagajiv. Janez, oprosti, ker sem iz čiste zlobe za svojega svetovalca imenoval tvojega nekdanjega oboževalca Damirja Črnčeca. Rotim te, odpusti mi ta greh!«


Vsi na posvetu so ostrmeli, ko je Janezu Janši začela po licu počasi polzeti solza: »Marjan, odpuščam ti! Tudi jaz sem si ogledal Borutov posnetek in tudi meni se je milo storilo. Dognal sem, da že dolgo nisem priden, da so me pri odločitvah v zadnjih letih vodila predvsem čustva. Z nostalgijo sem se spomnil na zlata leta od 2004 do 2008, ko sem kljub nekaterim hudim spodrsljajem pridno vodil vlado. Marjan, ponižno izjavljam, vodi vlado, priden bom, ne bom ti več nagajal. Če pa boš potreboval pomoč, sem ti na voljo s svojimi 25 glasovi v parlamentu.«

Zajokal je tudi Dejan Židan in skozi solze komaj izdavil nekaj stavkov: »Dragi moji, ganjen sem. Odslej se bom trudil, da bomo vsi v parlamentu pridni, da bomo kot ena velika srečna družina. Tu in tam se bomo sicer sporekli, a na koncu vsakega zasedanja parlamenta bom predlagal, da skupaj zapojemo po eno partizansko in eno pobožno. Verjamem, da mi boste sledili.«
Nato je Miro Cerar od nekje privlekel kitaro in začel brenkati in sproti skladati ezoterično pesem o bratstvu in ljubezni. Tudi njega so premagale solze, uspelo mu je zahlipati le: »Rad vas imam, res vam imam rad. Slovenci smo, ne jamrajmo, iščimo rešitve, da bomo večno pridni.«

Sledil je odrešujoč jok skozi smeh vseh preostalih. Luka Mesec je prosil odpuščanja in se objemal z Janezom Janšo, Matej Tonin je za roko prijel Marjana Šarca, ta pa ga je z nostalgijo spomnil, kako lepo sta se imela v kamniškem občinskem svetu. Alenka Bratušek ni mogla verjeti, ko ji je Zmago Jelinčič priznal, da je bil do beguncev in migrantov zloben izključno zaradi političnih koristi in da bo odslej pridno zagovarjal njihove pravice. Karl Erjavec pa je vse presenetil z besedami, da si pravzaprav želi le nečesa: postati upokojenec.