NA EKS
Kolumna Gašperja Lubeja: Šestorček je mrtev, naj živi šestorček!
Že takoj po prvih novinarskih vprašanjih, ali je res konec Šarčeve mavrice, je Tonin vendarle pustil odprta vrata.
Odpri galerijo
Čuti Slovenijo, pa bo Slovenija občutila Šarca? FOTO: Voranc Vogel
»V tej združbi šestih izjemno različnih strank, hkrati še obremenjenih z nekimi starimi konflikti, je to lahko praktično misija nemogoče. Predstavljajte si, da mi koalicijsko pogodbo podpišemo, začnemo, nato pa koalicija razpade v nekaj mesecih.«
S temi besedami je predsednik NSi Matej Tonin v intervjuju za Kanal A razložil, zakaj je ubil šestorčka, ki ga je tri tedne gradil Marjan Šarec. Čeprav mu je petorček strank leve sredine precej popuščal pri programu, za katerega smo celotno kampanjo poslušali, kako da je najbolj pomembna stvar za vstop v koalicijo, je Tonin po treh tednih pogajanj ugotovil, da levico bremenijo veliki egi, da bi kapitan Šarec z velikimi težavami vodil barko s šestimi veslači, ki bi najraje veslali vsak v svojo smer, in da bi se lahko v parlamentu petorčku s svojimi glasovi pridružila Levica in bi tako NSi preglasovali.
Hm. Priznati moram, da me predsednik parlamenta, ki ga je izvolil šestorček, za dobro vago pa še SDS in SNS, s temi besedami ni ravno politično razsvetlil. Vse to smo vedeli že pred 48 dnevi, na povolilno noč. Dobro, za NSi je drugi kriterij za vstop v vlado zaupanje. Petorček tega ne zagotavlja in krščanski demokrati zato ne gredo v Šarčevo mavrično koalicijo.
Tonin je dejal, da so ostale še tri možnosti: mehčanje sredinskih strank, ki bi vendarle vstopile v Janševo koalicijo, povsem leva vlada petorčka in Levice ali predčasne volitve. Tudi v redu, toda ...
Že takoj po prvih novinarskih vprašanjih, ali je res konec Šarčeve mavrice, je Tonin vendarle pustil odprta vrata. Ne vem, kako si drugače razlagati besede, da odločitev NSi velja le za prvi krog volitev mandatarja.
Vsekakor bo vodja NSi v morebitnem primeru ponovnega razmisleka o vstopu v Šarčevo mavrico potreboval kar precej domišljije, da nas bo prepričal, da so veliki egi na levi nenadoma uplahnili, da je kapitan Šarec nenadoma pridobil sposobnosti discipliniranja šestih veslačev in da Levica nikakor ne bi preglasovala NSi pri temah, ki so blizu levim volivcem.
Pustimo se presenetiti, do takrat pa odmislimo možnost, da bi NSi vstopila v Šarčevo mavrico. Težko si predstavljam, da bi Levica privolila v vstop v vlado s petorčkom liberalne leve sredine. Le zakaj? Zato da bi reševala iz težav trojico koalicijskih strank, ki je na volitvah skupaj zbrala manj kot 25 odstotkov? Da bi reševala Socialne demokrate, ki jih lahko na naslednjih volitvah končno prehiti? Že leta 2014 je bil Mesec Židanu zelo blizu in tudi letos mu ni veliko zmanjkalo.
Miro Cerar je lahko v predvolilni paniki. Sicer se je znebil Milana Brgleza, a s tem tudi levega krila stranke, ki je rezultatu SMC dodalo kar nekaj glasov. Desusu Karla Erjavca prvič po dolgih letih realno grozi izpad iz parlamenta, saj so starejši volivci izgubili zaupanje v Karla kot edinega rešitelja upokojencev.
Kljub vsem velikim zaklinjanjem so ob propadu prav vseh vladnih kombinacij brez Janeza Janše to torej glavni kandidati za pomoč pri vladanju Janši, ki ima polna usta besednih zvez, za katere nisem vedel, da so mu tako blizu. Poglejmo tiste v njegovem zadnjem političnem sporočilu predsedniku Pahorju, da nima vladne večine: »preseganje razlik«, »nedemokratična in nedržavotvorna drža«, »kultura dialoga«, »ideološko izključevanje«.
Hm. Očitno preveč dobesedno berem sporočila na profilu na twitterju vodje SDS, ko analizira politične razmere ter leve in desne tekmece v politični areni. Očitno gre le za dobronamerno opozarjanje veterana slovenske politike, naj tekmeci vendarle spregledajo svoje napake. Če je Janša pri tem nekoliko grob, mu je to treba oprostiti. Zdaj razumem.
Čeprav se mi zdi, da nove volitve niso povsem izključene, je bolj verjetno, da bo politična dinamika v prihodnjih tednih potekala pod geslom Šestorček je mrtev, naj živi šestorček. Matej Tonin bi na primer lahko obrnil ploščo in se vrnil v naročje svojega someščana Šarca, s katerim je sodeloval že v Kamniku. Je pač pragmatičen politik, ki zna odpuščati in pozabiti. Janšo je po izvolitvi na čelo NSi povabil na kavo, čeprav je vodja SDS pred manj kot dvema letoma na twitterju objavil pesmico, da »Milan Kučan nima sina, a nič zato – ima Tonina«.
Če se s Toninom vendarle ne bo izšlo, bi se lahko rodil nov šestorček, z Levico, ki bo najverjetneje vztrajala pri podpori Šarcu od zunaj. Morda tako prvič dobimo manjšinsko vlado.
Šestorček je mrtev, naj živi šestorček!
S temi besedami je predsednik NSi Matej Tonin v intervjuju za Kanal A razložil, zakaj je ubil šestorčka, ki ga je tri tedne gradil Marjan Šarec. Čeprav mu je petorček strank leve sredine precej popuščal pri programu, za katerega smo celotno kampanjo poslušali, kako da je najbolj pomembna stvar za vstop v koalicijo, je Tonin po treh tednih pogajanj ugotovil, da levico bremenijo veliki egi, da bi kapitan Šarec z velikimi težavami vodil barko s šestimi veslači, ki bi najraje veslali vsak v svojo smer, in da bi se lahko v parlamentu petorčku s svojimi glasovi pridružila Levica in bi tako NSi preglasovali.
Hm. Priznati moram, da me predsednik parlamenta, ki ga je izvolil šestorček, za dobro vago pa še SDS in SNS, s temi besedami ni ravno politično razsvetlil. Vse to smo vedeli že pred 48 dnevi, na povolilno noč. Dobro, za NSi je drugi kriterij za vstop v vlado zaupanje. Petorček tega ne zagotavlja in krščanski demokrati zato ne gredo v Šarčevo mavrično koalicijo.
Tonin je dejal, da so ostale še tri možnosti: mehčanje sredinskih strank, ki bi vendarle vstopile v Janševo koalicijo, povsem leva vlada petorčka in Levice ali predčasne volitve. Tudi v redu, toda ...
Že takoj po prvih novinarskih vprašanjih, ali je res konec Šarčeve mavrice, je Tonin vendarle pustil odprta vrata. Ne vem, kako si drugače razlagati besede, da odločitev NSi velja le za prvi krog volitev mandatarja.
Vsekakor bo vodja NSi v morebitnem primeru ponovnega razmisleka o vstopu v Šarčevo mavrico potreboval kar precej domišljije, da nas bo prepričal, da so veliki egi na levi nenadoma uplahnili, da je kapitan Šarec nenadoma pridobil sposobnosti discipliniranja šestih veslačev in da Levica nikakor ne bi preglasovala NSi pri temah, ki so blizu levim volivcem.
Pustimo se presenetiti, do takrat pa odmislimo možnost, da bi NSi vstopila v Šarčevo mavrico. Težko si predstavljam, da bi Levica privolila v vstop v vlado s petorčkom liberalne leve sredine. Le zakaj? Zato da bi reševala iz težav trojico koalicijskih strank, ki je na volitvah skupaj zbrala manj kot 25 odstotkov? Da bi reševala Socialne demokrate, ki jih lahko na naslednjih volitvah končno prehiti? Že leta 2014 je bil Mesec Židanu zelo blizu in tudi letos mu ni veliko zmanjkalo.
Miro Cerar je lahko v predvolilni paniki. Sicer se je znebil Milana Brgleza, a s tem tudi levega krila stranke, ki je rezultatu SMC dodalo kar nekaj glasov. Desusu Karla Erjavca prvič po dolgih letih realno grozi izpad iz parlamenta, saj so starejši volivci izgubili zaupanje v Karla kot edinega rešitelja upokojencev.
Kljub vsem velikim zaklinjanjem so ob propadu prav vseh vladnih kombinacij brez Janeza Janše to torej glavni kandidati za pomoč pri vladanju Janši, ki ima polna usta besednih zvez, za katere nisem vedel, da so mu tako blizu. Poglejmo tiste v njegovem zadnjem političnem sporočilu predsedniku Pahorju, da nima vladne večine: »preseganje razlik«, »nedemokratična in nedržavotvorna drža«, »kultura dialoga«, »ideološko izključevanje«.
Hm. Očitno preveč dobesedno berem sporočila na profilu na twitterju vodje SDS, ko analizira politične razmere ter leve in desne tekmece v politični areni. Očitno gre le za dobronamerno opozarjanje veterana slovenske politike, naj tekmeci vendarle spregledajo svoje napake. Če je Janša pri tem nekoliko grob, mu je to treba oprostiti. Zdaj razumem.
Čeprav se mi zdi, da nove volitve niso povsem izključene, je bolj verjetno, da bo politična dinamika v prihodnjih tednih potekala pod geslom Šestorček je mrtev, naj živi šestorček. Matej Tonin bi na primer lahko obrnil ploščo in se vrnil v naročje svojega someščana Šarca, s katerim je sodeloval že v Kamniku. Je pač pragmatičen politik, ki zna odpuščati in pozabiti. Janšo je po izvolitvi na čelo NSi povabil na kavo, čeprav je vodja SDS pred manj kot dvema letoma na twitterju objavil pesmico, da »Milan Kučan nima sina, a nič zato – ima Tonina«.
Če se s Toninom vendarle ne bo izšlo, bi se lahko rodil nov šestorček, z Levico, ki bo najverjetneje vztrajala pri podpori Šarcu od zunaj. Morda tako prvič dobimo manjšinsko vlado.
Šestorček je mrtev, naj živi šestorček!
