Kolumna Gordane Stojiljković: Masaker

Najprej mu je pomagal in ga je zato zaposlil. Leta pozneje, ker mu je kradel, ga je odpustil. Posodil mu je kup denarja, podpisal je, da ga bo vrnil. Potem je rekel, da mu ni nič dolžan. Potem je obrnil ploščo in začel terjati denar.

Marsikdo bi rekel »balkanska posla«. In temu težko ugovarjam. Potem so se začele grožnje. Po 10, 20 na dan v stilu mafijskih botrov, zalezovanje, klici iz Bosne, mahanje s pištolami, redno zvonjenje na vratih, grožnje njegovim bližnjim. V petih letih se je število ustrahovalnih SMS-sporočil povzpelo na več kot 10.000.

Ja, če se sprašujete, ali je prijavil policiji. Je, že leta 2019. Pa se ni nič zgodilo. In se tudi ne bo, dokler ne bo nekdo obležal v mlaki krvi, ker ga ne jemljejo resno. Ni pa grozil le njemu, to počne vsakemu novemu delodajalcu.

Mi pa smo mu lepo podelili državljanstvo, da lahko zdaj s slovenskimi dokumenti okoli trosi strah. Poznam ta občutek. Kot novinarki so mi večkrat grozili. Najbolj bizarna je bila grožnja cerkvenega kroga, da bom rodila mrtvega otroka, ker sem razkrila pedofilskega župnika. Nikoli nisem teh groženj jemala preveč resno.

Do lani, ko smo zaradi članka o Veganu neko delovno nedeljo dobili obvestilo urednika, naj ne prihajamo v uredništvo oziroma da delamo od doma. Tip je namreč javno napovedal masaker v našem uredništvu. Zmotilo ga je, da smo razkrili, da na več svojih profilih na tiktoku javno spolno nadleguje otroke, stare 12, 13 let.

Tudi Vegan ve, da je med osnovnošolci in drugimi mladoletniki aplikacija tiktok, namenjena deljenju in ustvarjanju kratkih videoposnetkov, zagotovo najbolj priljubljena.

Po prijavi grožnje z masakrom na policiji je vodstvo naše hiše za nekaj časa celo najelo varnostno službo. Do trenutka, ko je Vegan zaradi razkritja o spolnem nadlegovanju otrok pristal v priporu. In če sem bila nekajkrat na zatožni klopi zaradi užaljenih posameznikov, se bom danes znašla v povsem novi vlogi, v vlogi oškodovanke.

Sama nisem avtorica članka, zaradi katerega smo dobili grožnje. In tudi ne hodim okoli po svetu z očmi na hrbtu, ker bi se na smrt bala za svoje življenje, a nekje je treba postaviti mejo. Dovolj je.