Kolumna Gordane Stojiljković: Nokavt

Z ene od gimnazij prihaja neprijetna zgodba, ki se je pripetila sošolkama, ki sta bili na strokovni ekskurziji. Ena od njiju, vešča borilnih veščin, je namreč nokavtirala svojo sošolko, ta je zaradi udarca v glavo izgubila zavest. A to ni bilo dovolj, po pripovedovanju žrtve jo je nato za lase vlekla po tleh in jo z nohti popraskala po obrazu. Ko je nasilni sošolki ušla in ko je popustil prvi šok, je o nasilju še iste noči obvestila spremljajoče učitelje. Ti so ji, kot navaja zapisnik s šole, ponudili, da prespi pri učiteljici, a je žrtev to zavrnila in prespala pri sošolkah. Ponudili so ji tudi, da jo odpeljejo na urgenco, kar je deklica zavrnila. »Takoj so mi namreč rekli tudi, da moram pregled plačati,« pojasnjuje najstnica, ki se je bala, da nima dovolj denarja.

Sama menim, da bi jo učitelji kljub temu morali odpeljati na urgenco. Žrtev je naslednje dni na izletu izredno trpela, nasilne sošolke pa se ne boji le ona, njeno neprimerno vedenje namreč navajajo tudi drugi najstniki. Kot navaja šola, sta bili deklici od tega trenutka ločeni, nasilna deklica pa je ves izlet prejokala, saj jo je zaradi nasilja izločila celotna skupina.

Šola je po mnenju inšpekcije naredila vse, kar je lahko. Nasilni deklici je izrekla ukor pred izključitvijo, kar pomeni, da jo ob podobnem incidentu čaka izključitev iz šole, a oče žrtve, ki je dogodek takoj po prihodu z izleta prijavil policiji in hčerko odpeljal na urgenco, s tem ni zadovoljen. Kot pravi, je njegova hči tudi nekaj mesecev po dogodku v popolnem stresu, saj se s sošolko srečuje vsak dan, zato je takoj po izletu vodstvo šole pozval, naj nasilno deklico prestavijo v drug razred, kar pa so na šoli zavrnili.

Načeloma razumem njegovo zahtevo, da je treba žrtev tudi fizično ločiti od nasilneža. A v primeru mladoletnih nasilnežev se mi vedno najprej porodi vprašanje, kaj se nasilnemu otroku dogaja v primarni družini, da edino rešitev iz neprijetne situacije vidi v udarcih. Tudi zato pozdravljam novonastali Inštitut za znanstveno preučevanje in raziskovanje psihopatije. Kot pravi Leonida Zalokar, ima 20 odstotkov otrok v vsaki populaciji duševne motnje, pri čemer se polovica teh razvije pred 14. letom starosti.