Kolumna Gordane Stojiljković: Vse poti vodijo v ...
Kdo še ni slišal reka, da vse poti vodijo v Rim? Izraz izvira še iz časa Rimskega cesarstva, ko so zgradili več kot 400 poti v skupni dolžini več kot 70.000 kilometrov, ki so povezovale oddaljene kraje z rimsko prestolnico. Če so nekdaj vse poti vodile v Rim, pa vse poti letošnjega poletja vodijo na hrvaško obalo. Če mislite, da to velja le za Slovence, katerih prva izbira je že tradicionalno nam nekdaj bratska, zdaj pa vsekakor najbližja država s čudovitim morjem in številnimi otoki, nimate prav. To namreč velja tudi za druge Evropejce. Ne verjamete? Potem se zapeljite po eni od cest, ki vodijo na hrvaško obalo. Prepričale vas ne bodo le nepredstavljive kolone, temveč tudi pogled na registracije vozil, ki peljejo proti morju. In čeprav se na družbenih omrežjih večina zgraža nad oderuškimi cenami hrane, pijače pa tudi nastanitvenih objektov, tudi tisti, ki imajo pod palcem nekaj več kot običajna slovenska družina, ki bo v avtomobilu zagotovo odmerila prostor tudi nakupovalnim vrečkam s hrano, da bi ja prišparala kakšen evro, se podražitve še kar vrstijo. Na vseh ravneh.
Cene mobilnih hišic presegajo 200 evrov na dan, cestnine so dvakrat višje kot lani, trajektne povezave so višje za okoli 30 odstotkov, bencin stane okoli 1,8 evra za liter, da o kavah, sladoledu, pivu, hrani v restavracijah sploh ne govorimo. Svoj davek jemlje tudi prehod hrvaških kun na evre. A če visoke cene počitnic na Hrvaškem turistov ne ustavljajo, zagotovo puščajo grenak priokus. In čeprav vsi tisti, ki morda vsake toliko pogledamo tudi čez hrvaške planke, ugotavljamo, da dobiš za isti denar na različnih, tudi eksotičnih destinacijah veliko več, kot nam ponujajo sosedje, je navada pač železna srajca. Če nisi bil na Jadranu, je podobno, kot če sploh nisi bil na dopustu. Moram pa priznati, da je morje, ki ga imamo na dosegu roke – s prestavitvijo schengenske meje na hrvaško-bosansko oziroma hrvaško-srbsko mejo do sosedov porabimo tudi manj časa –, tista pot, ki vodi do notranjega Rima. Tistega, ko damo misli na off in možgane na pašo.
