Kolumna Lara Paukovič: Gremo, Gen Z!
Se spomnite, kako smo milenijci ves čas poslušali, da smo v delovnem okolju neresni in nam manjka delovne etike? Medtem ko so se pripadniki starejših generacij nad nami zgražali in nam na primer govorili, da smo lahko veseli, da smo za neko delo sploh (mizerno) plačani, saj so oni v mladih letih delali za reference (seveda so, ko pa so vedeli, da se jim obeta služba), pa smo mi tisti, ki generacijo za nami, Z, opazujemo z ganjenostjo in odobravanjem.
Gen Z etika že začenja potapljati podjetja, ki so svoj sloves tako ali tako zgradila na izkoriščanju delavcev, medtem ko so se lastniki naokoli vozili z mercedesi.
Všeč nam je njihova drznost: takoj vprašajo, kakšna bo plača, ne mencajo v smislu »saj je že v redu, glavno, da mi je delo všeč«, občudujemo njihovo sposobnost, da dajo odpoved, če jim vzdušje v službi ni všeč, podpiramo njihovo željo, da delajo v transparentnem okolju, pa še in še. Zavidamo jim, ker so vse, kar smo mi želeli biti, pa si nismo upali – a kljub temu glasno navijamo zanje. Gen Z so študentje, ki nočejo več delati v strežbi, ker so postavke premajhne in odnos neprimeren, zato morajo gostinski obrati, ki delavce podplačujejo, zapirati vrata; so posamezniki, ki na portalu Delozlom ovajajo delodajalce, ki se do študentov obnašajo kot do zadnjih smeti. Prav, pa pač ne boste imeli delavcev, si mislijo in grejo.
Milenijska karierna pot je bila turbulentna. Odraščali smo po svetovni finančni krizi, govorili so nam, da služb za nas ne bo, hkrati pa smo bili paradoksalno okuženi z zahodno »hustle« kulturo: delaj vse dni in noči, za vsako ceno, v pravem trenutku se bo vse povrnilo. No, uganite: ni se. Smo samo jezni, izgoreli in utrujeni. Tisti, ki spadamo med mlajše milenijce, smo k sreči ugotovili, da to ni pravi način, zasukali svojo karierno pot in začeli znova, starejši milenijci, ki imajo že družine in kredite, pa se le tolčejo po glavah. Pripadniki generacije Z ne bodo ponavljali teh napak. Vejo, da je svetovna ekonomija v razsulu in da jim nobeno garanje ne bo prineslo hiše ali stanovanja, če tega niso podedovali od staršev. Vidijo, koliko je ljudi, ki si ne morejo več privoščiti osnovnih potrebščin. Vejo, da je pomembna popolna sprememba sistema.
Socialna pogodba nas je pustila na cedilu. To je izjemno inteligentna in digitalno pismena generacija, ki nas nedvomno prekaša v iznajdljivosti. So občutljivi za krivice in vprašanja mentalnega zdravja, želijo jasno ločnico med delom in prostim časom, poznajo načine, da je lahko delo opravljeno hitreje in bolj efektivno, zato stremijo k delu na daljavo in h krajšemu delovnemu tednu. Po določenih raziskavah bi si približno dve tretjini pripadnikov generacije Z želelo delati samostojno oziroma kot del start-upa, kar polovica pa poroča, da bi takoj dali odpoved, če bi njihova služba posegala v zdravo razmerje med delom in prostim časom.
Gen Z etika že začenja potapljati podjetja, ki so svoj sloves tako ali tako zgradila na izkoriščanju delavcev, medtem ko so se lastniki naokoli vozili z mercedesi, a zapletlo se bo, ko bo začelo zmanjkovati delavcev, ki jih za normalno delovanje sistema nujno potrebujemo. Takrat se bo moral ta sistem pač spremeniti in prilagoditi. Pripadniki te generacije ne bodo, si mislim, hoteli delati v toksičnem okolju kakšnega javnega zdravstvenega doma, pri okrepitvi zdravniških vrst pa računamo prav na to generacijo. Potrebne bodo spremembe delovne zakonodaje, več regulacij, predvsem pa transparentnosti. Srčno upam, da je to tudi generacija, ki lahko vse to – z našo pomočjo – dejansko izpelje.
