Kolumna Lare Pauković: Adijo, Carrie
Serija Seks v mestu je konec devetdesetih povzročila pravo malo revolucijo, ženske po svetu prikovala pred male zaslone in postala glavna tema med prijateljicami, znankami in sodelavkami. Vpeljala je povsem nov tip ženskih likov: v New Yorku v tridesetih, z dobro kariero, denarjem, seksualno osvobojene, hodijo na zmenke, se zabavajo, kakor želijo. Nosilka serije je bila Carrie Bradshaw (Sarah Jessica Parker), ki je živela za marsikoga idealno življenje: kolumnistka o spolnosti in odnosih s stanovanjem na prestižnem Upper East Sidu, ravno toliko prepoznavna, da ima dostop do mestne scene in dogajanja. Rdeča nit njenih romantičnih eskapad v seriji je bila obsedenost s šarmantnim gospodom Živino (Mr. Big), s katerim se spuščata v zvezo in se nato spet razhajata, serijo pa so tedaj slavili tudi zato, ker je brez dlake na jeziku govorila o temah, ki pred tem niso bile ravno na vsakodnevnem meniju popkulturnih vsebin.
Ženske junakinje serij so se skozi leta seveda preoblikovale, postajale bolj kompleksne, tudi feministične. Logično je bilo, da Carrie Bradshaw ne bo večno ostala ikona in zgled, ampak da jo bodo zamenjali drugi televizijski liki, s katerimi se bodo mlade ženske bolj poistovetile. Toda ženske, ki so odraščale ob Seksu v mestu, verjetno niso pričakovale, da bodo nekatere njihove hčere, pripadnice generacije Z, serijo naravnost prezirale.
Serija Seks v mestu je namreč nedavno postala dostopna na platformi Netflix, kar pomeni, da si jo zdaj lahko ogledajo tudi mlajše generacije, ki v času njenega nastanka še niso bile rojene. In njihove reakcije so v večini – negativne. Serija se jim zdi »sramotna« in zastarela (izpostavili so recimo načine, kako serija prikaže biseksualnost in transspolnost), posebej nastrojene pa so do nekdanjega 'it' dekleta Carrie, ki se jim zdi raztresena, obsedena s sabo, nezrela v odnosih, predvsem pa šolski primer slabe prijateljice. Internet je zdaj poln montaž odlomkov iz serije, iz katerih je razvidno, da Carrie ne posluša zares prijateljic Samanthe, Mirande in Charlotte, ampak ves čas samo čaka na priložnost, da bo govorila o sebi, ravno tako pa pričakuje, da jo bodo druge razumele in ji priskočile na pomoč ne glede na to, v kakšni situaciji se znajde. Tudi razmerje med Carrie in Živino, ki je bilo za marsikatero žensko Carriejine generacije vrhunec romantike, se zdi mlajšim grozljivo. Morda gre res za generacijo, ki je bolj kot vsaka druga navajena na brezpomenske zveze, ghostanje, prijateljstva z ugodnostmi in kar je še modernih izrazov za razmerja, ki to v resnici niso, a to ne pomeni, da ne znajo prepoznati manipulacije, ko jo vidijo. Poleg tega so mlade gledalke alergične na ženske, ki globoko v sebi niso zaveznice žensk, ampak bi naredile vse, da bi pritegnile pozornost moških – in Carrie je v luči kulture devetdesetih, ki je spodbujala tekmovalnost, ne pa zavezništva med ženskami, to pravzaprav bila.
Mladim sta v seriji zdaj še najbolj simpatični Charlotte in Natasha, ki vmes za nekaj časa postane izbranka Živine. Obe sta čisto nasprotje Carrie: obvladani, pridni, klasični lepotici. Charlotte je bila predstavljena kot najbolj zapeta med vsemi štirimi prijateljicami in zaradi tega skoraj predmet posmeha med prvimi gledalkami, zdaj pa doživlja svoj trenutek. Verjetno zato, ker se zelo dobro ujema s polikano estetiko popolnih premožnih deklet, ki je trenutno eden najbolj izključujočih trendov na družbenih omrežjih.
