Kolumna Lare Paukovič: Betonska džungla
Stanovanjski kompleks Spektra, ki nastaja ob Celovški cesti v ljubljanski Šiški, tik ob nakupovalnem centru Aleja, je konec septembra zrasel do svoje končne višine. Z enaindvajsetimi nadstropji sta Celovška dvojčka, ki se bosta ponašala z zlato fasado, trenutno najvišji stanovanjski stolpnici v Sloveniji. Videz Šiške se s takimi posegi v infrastrukturo počasi, a vztrajno spreminja. Najprej smo dobili urbano nakupovalno središče Alejo, ki je bila razglašena celo za eno od najboljših nakupovalnih središč na svetu, zdaj Spektro; v neposredni bližini, za Alejo, se gradi stanovanjska soseska Kvartet s štirimi petnajstnadstropnimi stolpnicami. Pozidati želijo zelenico v šišenski soseski ŠS6 čez cesto od Aleje in Spektre, a se krajani temu zaenkrat uspešno upirajo, ravno tako je zaradi nasprotovanja stanovalcev v mirovanju projekt, ki naj bi na že tako prenaseljeno Brilejevo ulico v Dravljah, prav tako ob Celovški cesti, prinesel tri dodatne stolpnice in dve garažni hiši.
Kot prebivalka Šiške nad novimi pridobitvami nisem pretirano navdušena. Že tako živim v betonski soseski, kjer redno primanjkuje parkirišč, vse novogradnje v nastajanju in načrtu so ali bodo v moji neposredni bližini. Slutim prometni kolaps na Celovški, ki bi utegnil nastati, ko bodo enkrat vsi kupci novih stanovanj vseljeni. Poleg tega me skrbi dejstvo, da se kljub vztrajnemu segrevanju ozračja gradi samo beton, vse kaže, da nihče ne razmišlja o novih parkih, zelenicah, zelenih in vodnih oazah ob Celovški, ki bi v vročih poletjih vsaj malo vsrkale vso soparo, ki bo puhtela od novega betona. Tudi nekateri komentarji ob gradnji Spektre in ostalih novih stolpnic so nespodbudni, že prav cinični, na primer: »Kar imejte ta beton, Ljubljančani, jaz ne bi nikoli živel v tej konzervi.«
Konzerva je morda malo pretirana oznaka – če kaj, so to v resnici tako imenovani coffin homes, v katerih v najemu živijo nekateri prebivalci Hongkonga, po nekaterih podatkih je takih približno 200.000, torej skoraj za vso Ljubljano! Ime coffin (krsta) so dobili, ker so nekateri le malo večji od krste – niti dvigniti se ne moreš v njih ali stegniti nog. Lahko ležiš, gledaš TV, ješ in spiš ter uporabljaš skupne prostore: umivalnik in stranišče, ki si ga deliš s povprečno dvajsetimi ljudmi. Nastali so tako, da je bilo eno normalno stanovanje na črno razdeljeno na majhne enote, da zdaj sprejme petnajst ali dvajset ljudi.
Ta stanovanja krste so posledica nepremičninskega buma v Hongkongu, enem najdražjih mest na svetu, kjer pa so stanovanja pokupili premožni, izrinjeni iz te kapitalistične bitke pa se morajo znajti drugače. Vsaka gradnja novih nepremičnin, bleščečih stolpnic, dragih hotelov, nadstandardnih kvartov ima svoje minuse – tudi na to je treba pomisliti, ko bomo naslednjič gledali v nebo, četudi sicer pozdravljamo »napredek«. Stanovanj bo na trgu po zaslugi Spektre, Kvarteta, sosesk Bellevue, X in Y resda več, a seveda spet za višji sloj – tisti, ki ne bodo nikoli izpolnjevali pogojev za lastno nepremičnino, pa bodo morali pristajati na vse absurdnejše pogoje. Morda ne ravno na stanovanja krste, a so skoraj tako absurdne nekatere »garsonjere« in sobice (ena od njih, ki sem jo zasledila, je bila dejansko samo malo večja omara na hodniku), ki jih najemodajalci oglašujejo na nepremičninskih portalih in zanje zahtevajo tudi več kot tristo evrov, kar je ravno nekaj takega, kar Kitajci plačujejo za stanovanje krsto.
