NA EKS
Kolumna Lare Paukovič: Dežurna krivka
A tudi če Greta dejansko ne bi delovala sama, je ena stvar jasna: kar govori, nikakor ni noro ali neumno.
Odpri galerijo
Pred nekaj meseci, ko je bil pri nas prvič letos organiziran podnebni štrajk, sem pisala o tem, kako podlo je obtoževanje šolarjev, da so stavko izkoristili za lastne interese, da jim ne bi bilo treba v šolo – in da jim je v resnici za podnebne spremembe popolnoma vseeno, kar so trdili nekateri posamezniki pa tudi mediji. Ker se od takrat ni spremenilo nič (beri: planet še naprej propada), so mladi okoljski aktivisti aktivni še naprej, tako doma kot v tujini – ravno na dan, ko berete to kolumno, v več mestih po Sloveniji ponovno poteka stavka, še obsežnejša kot marčevska.
Niti 16-letna švedska aktivistka Greta Thunberg, pobudnica podnebnih stavk, niti najmanj ne popušča: v preteklih mesecih je potovala po vsem svetu, se o klimatskih spremembah pogovarjala s svetovnimi voditelji, se udeleževala konferenc – ravno pred nekaj dnevi je imela odmeven govor na Generalni skupščini Združenih narodov v New Yorku, v katerem je prisotne svetovne voditelje obtožila, da so ji ukradli otroštvo, dejala pa je tudi, da je sramotno, da so breme boja za naš planet preložili na otroška ramena in da še vedno govorijo le o denarju ter pravljicah o ekonomski rasti, čeprav je jasno, da smo na pragu masovnega izumrtja. Ostro, a nekaterih stvari se pač ne da povedati na prijaznejši način. Če bi jih, najbrž ne bi dosegla ničesar. A ker ni pripravljena na kompromise in ker situacijo opisuje brez olepševanja, nanjo, na šestnajstletnico, ki je prevzela breme, ki bi ga morali nositi politiki, okoljevarstveniki in ekonomisti, dežujejo res nizkotni komentarji.
Donald Trump se iz nje norčuje, češ da je »srečno mlado dekle z optimističnim pogledom na prihodnost«, zaskrbljeni starši se sprašujejo, kje sta njena mama in oče, da ji dovolita takole hoditi po svetu, nekateri se norčujejo iz njenega aspergerjevega sindroma, potem pa še kup teorij zarot: govore naj bi ji pisali drugi, za njo naj bi stala ekipa odraslih, ki jih zanima samo denar, ne pa okoljska kriza ... tisoč in ena žaljivka, samo da bi odvrnili pozornost od njenega sporočila. A tudi če Greta dejansko ne bi delovala sama, je ena stvar jasna: kar govori, nikakor ni noro ali neumno. Treba jo je poslušati, kajti zelo kmalu bo to naša realnost, in takrat ne bo pomagal noben cinizem več.
Greta sicer dobi največ medijske pozornosti, a ob tem ne gre spregledati preostalih mladih aktivistov in aktivistk, ki se prav tako soočajo s podobnimi napadi. Triindvajsetletna Luisa Neubauer je najbolj znana aktivistka v Nemčiji, glavna organizatorka tamkajšnjih šolskih okoljskih protestov, članica Zelenih in Zelene mladine, 13-letna Holly Gillibrand po vzoru Grete k t. i. petkom za prihodnost spodbuja na Škotskem, 14-letni David Wicker pa v italijanskem Torinu; 16-letna Isra Hirsi pogumno stoji za podnebno stavko mladih v Ameriki, čeprav je zaradi svojega aktivizma deležna žalitev in celo groženj s smrtjo, še toliko bolj, ker je temnopolta muslimanka, komaj 9-letna Nizozemka Lilly Platt se odločno bori proti onesnaženju s plastiko, 13-letna Autumn Peltier je mednarodna zaščitnica čiste vode ... In še več jih je, veliko več.
Vsi, ravno tako kot Greta, tudi sami živijo strogo zeleno, večina pa do okolja prijazen življenjski slog oglašuje tudi na instagramu in preostalih družabnih omrežjih, kjer obveščajo tudi o različnih akcijah na to temo in se povezujejo s somišljeniki, nekateri med njimi so motivacijski govorci ali pisci, vsem pa je skupno, da počnejo to, za kar verjamejo, da je prav – in kar je nujno –, ter se v tem ne pustijo omajati. Redkokdo živi v skladu s svojimi načeli in prepričanji; in ko vidimo nekoga takega, goreče zavzetega za pravo stvar, je seveda najlažje zamahniti z roko in reči, da se nas to ne tiče, da so otroci zavedeni, da gre za pretiravanje ali nekaj s skrito politično agendo. Odziv negativno nastrojenih odraslih na Greto in njene posnemovalce je tipičen odziv ljudi, ki so napadeni. Ampak zakaj, ko pa jih nihče ne napada neposredno? Najbrž bo to, da se globoko v sebi zavedajo, da klimatske spremembe v resnici niso le »farsa« in »laž«, oni pa trmasto mižijo na obe očesi ...
Niti 16-letna švedska aktivistka Greta Thunberg, pobudnica podnebnih stavk, niti najmanj ne popušča: v preteklih mesecih je potovala po vsem svetu, se o klimatskih spremembah pogovarjala s svetovnimi voditelji, se udeleževala konferenc – ravno pred nekaj dnevi je imela odmeven govor na Generalni skupščini Združenih narodov v New Yorku, v katerem je prisotne svetovne voditelje obtožila, da so ji ukradli otroštvo, dejala pa je tudi, da je sramotno, da so breme boja za naš planet preložili na otroška ramena in da še vedno govorijo le o denarju ter pravljicah o ekonomski rasti, čeprav je jasno, da smo na pragu masovnega izumrtja. Ostro, a nekaterih stvari se pač ne da povedati na prijaznejši način. Če bi jih, najbrž ne bi dosegla ničesar. A ker ni pripravljena na kompromise in ker situacijo opisuje brez olepševanja, nanjo, na šestnajstletnico, ki je prevzela breme, ki bi ga morali nositi politiki, okoljevarstveniki in ekonomisti, dežujejo res nizkotni komentarji.
...
Donald Trump se iz nje norčuje, češ da je »srečno mlado dekle z optimističnim pogledom na prihodnost«, zaskrbljeni starši se sprašujejo, kje sta njena mama in oče, da ji dovolita takole hoditi po svetu, nekateri se norčujejo iz njenega aspergerjevega sindroma, potem pa še kup teorij zarot: govore naj bi ji pisali drugi, za njo naj bi stala ekipa odraslih, ki jih zanima samo denar, ne pa okoljska kriza ... tisoč in ena žaljivka, samo da bi odvrnili pozornost od njenega sporočila. A tudi če Greta dejansko ne bi delovala sama, je ena stvar jasna: kar govori, nikakor ni noro ali neumno. Treba jo je poslušati, kajti zelo kmalu bo to naša realnost, in takrat ne bo pomagal noben cinizem več.
Greta sicer dobi največ medijske pozornosti, a ob tem ne gre spregledati preostalih mladih aktivistov in aktivistk, ki se prav tako soočajo s podobnimi napadi. Triindvajsetletna Luisa Neubauer je najbolj znana aktivistka v Nemčiji, glavna organizatorka tamkajšnjih šolskih okoljskih protestov, članica Zelenih in Zelene mladine, 13-letna Holly Gillibrand po vzoru Grete k t. i. petkom za prihodnost spodbuja na Škotskem, 14-letni David Wicker pa v italijanskem Torinu; 16-letna Isra Hirsi pogumno stoji za podnebno stavko mladih v Ameriki, čeprav je zaradi svojega aktivizma deležna žalitev in celo groženj s smrtjo, še toliko bolj, ker je temnopolta muslimanka, komaj 9-letna Nizozemka Lilly Platt se odločno bori proti onesnaženju s plastiko, 13-letna Autumn Peltier je mednarodna zaščitnica čiste vode ... In še več jih je, veliko več.
...
Vsi, ravno tako kot Greta, tudi sami živijo strogo zeleno, večina pa do okolja prijazen življenjski slog oglašuje tudi na instagramu in preostalih družabnih omrežjih, kjer obveščajo tudi o različnih akcijah na to temo in se povezujejo s somišljeniki, nekateri med njimi so motivacijski govorci ali pisci, vsem pa je skupno, da počnejo to, za kar verjamejo, da je prav – in kar je nujno –, ter se v tem ne pustijo omajati. Redkokdo živi v skladu s svojimi načeli in prepričanji; in ko vidimo nekoga takega, goreče zavzetega za pravo stvar, je seveda najlažje zamahniti z roko in reči, da se nas to ne tiče, da so otroci zavedeni, da gre za pretiravanje ali nekaj s skrito politično agendo. Odziv negativno nastrojenih odraslih na Greto in njene posnemovalce je tipičen odziv ljudi, ki so napadeni. Ampak zakaj, ko pa jih nihče ne napada neposredno? Najbrž bo to, da se globoko v sebi zavedajo, da klimatske spremembe v resnici niso le »farsa« in »laž«, oni pa trmasto mižijo na obe očesi ...
