Kolumna Lare Paukovič: Krive so zvezde

Naslednji teden se tretjič letos začne obdobje retrogradnega Merkurja, ki bo trajalo do dvajsetega novembra. Ste že naleteli na članke v smislu »Retrogradni Merkur je ponovno tu, kaj lahko pričakujete?« ali »Če vam bo šlo naslednji mesec vse narobe, je gotovo kriv retrogradni Merkur«? Če ne, gotovo še boste.

Obdobje retrogradnega Merkurja velja za obdobje, ko – ker je Merkur, ki se v tem času navidezno premika nazaj, planet komunikacije – pogosteje prihaja do šumov v komunikaciji na vseh področjih: v osebnih odnosih z ljudmi, pri plačilnih transakcijah, organizaciji potovanj, službenih korespondencah in podobno. To je čas, ko so bolj verjetne tudi tehnične in finančne težave, sploh pa pred retrogradnim Merkurjem vsakič svarijo tudi »strokovnjaki« za intimne odnose, kajti v takih mesecih se v naša življenja lahko ponovno prikradejo osebe iz preteklosti, posebno bivše partnerice in partnerji. Če se torej prihodnji mesec nehote ponovno zapletete z nekdanjo ljubeznijo – nič hudega, to niste vi, to je retrogradni Merkur. Planetov se pač ne da prelisičiti.


Zakaj pišem o tem? Kdo temu verjame? Ali bolje: kdo pri zdravi pameti sploh verjame v astrologijo? Presenetljivo veliko – oziroma vse več – ljudi, sploh mlajše generacije. Moji vrstniki so sicer pogosto skeptični do vere, duhovnih gibanj in raznih zgodb o nadnaravnem, redkeje pa se jim zdi čudno, da življenjske odločitve pojasnjujejo s pomočjo položaja planetov. Ta teden je bil na spletni strani revije New Yorker objavljen članek z naslovom Astrologija v dobi negotovosti o milenijcih, ki se jim zanašati se na znanost (in ne na religijo), hkrati pa zaupati astrologiji, ne zdita dve izključujoči se stvari.

V članku nastopa več dvajset-in-nekaj letnikov, ki se ne le močno identificirajo s svojim zodiakalnim znakom (»Kot levinja sem usmerjena h gradnji skupnosti«, na primer pove Kelly, eno izmed deklet), ampak si s pomočjo astroloških natalnih kart in trenutnega položaja zvezd in planetov razlagajo ter usmerjajo svoje življenje. Veliko jih uporablja razne astrološke mobilne aplikacije, ki jih je zdaj že vse polno in s katerimi njihovi kreatorji mastno služijo, spremljajo instagram profile, posvečene specifičnim horoskopskim znakom ali povezavi med astrologijo in poezijo, kupujejo knjige o tem, kateri koktajl je primeren za kateri astrološki znak, berejo o zvezdah, ki so po horoskopu enako kot oni, nekateri celo hodijo na svetovanja k astrologom (seansa branja astrološke karte je skoraj nekaj takega kot terapevtska seansa) ali se udeležujejo srečanj ljubiteljev astrologije.

»Astrologija je danes to, kar je bila včasih psihoanaliza. V prejšnjem stoletju si slišal koga na zabavi govoriti o egu in superegu, danes poslušaš, kako nekdo razlaga, kateri znak ima v soncu ali luni,« pravi avtorica članka Christine Smallwood in nadaljuje, da nenadno priljubljenost astrologije (kljub temu da smo dandanes dovolj pametni, da vemo, da to niso znanstvena dognanja) pogosto povezujejo z zatonom vere in vse večjo ekonomsko negotovostjo. To bo gotovo držalo: določen delež mladih se sicer še obrača k religiji, a tisti, ki se ne, so popolnoma sami sredi kaosa ponorelega sveta – brez vrednot, v primežu tehnologije, nesigurni, kar se tiče služb in ekonomskega statusa, z nezaupanjem v politične voditelje in tako dalje.

Kaj storiti? Najti nekaj, v kar lahko verjamejo, pa tudi če samo v smešno idejo, da se bo vse uredilo, ko bodo zvezde pravilno razporejene. To ni norčevanje, ker priznam, da tudi sama občasno berem horoskop ali si pustim narediti astrološko analizo – pa ne le to, nazadnje ko sem morala sprejeti odločitev v situaciji, ki je razumsko nisem znala analizirati, sem za šalo pogledala celo v karte. In to niti ne v tarot karte, ampak v komplet kart z »modrimi mislimi o odnosih in ljubezni«, ki ti »priskočijo na pomoč, ko jo najbolj potrebuješ« in za katere nisem čisto prepričana, zakaj jih imam doma.

Ko so se karte »odločile« namesto mene – kajti dejansko sem izvlekla misel, ki se je kar prilegala moji trenutni situaciji –, sem se počutila, kot bi se mi od srca odvalil velikanski kamen. Kakšna sreča, da mi odločitve ni bilo treba sprejeti samostojno ... ne vem, če ni to v resnici še bolj bizarno kot pristopi vseh, ki se po uteho zatekajo v astrologijo.