Kolumna Lare Paukovič: Leto sprememb
To kolumno, če ste kolikor toliko ažuren bralec, prebirate na zadnji petek – in predzadnji dan – tega leta. Jutri boste na mestnem trgu, v priljubljeni kavarni, v domači dnevni sobi ob zvokih Silvestrskega poljuba ali pa, če imate srečo, nekje v tujini, morda celo nekje na toplem, skočili v leto 2023. Se tudi vam zdi, da je tole 2022 mimo nas švignilo, kot bi mignil? No, o tem, kako leta tečejo vedno hitreje, ker ves čas nekaj pričakujemo ali pa čakamo, da nekaj (na primer stresno obdobje, bolezen, pandemija itd.) mine, sem že večkrat razpredala in nima smisla, da ponovno načenjam to temo. A hecno je, da četudi se nam zdi, da je to leto mimo nas švignilo, kot bi mignil, smo v resnici v njem zabeležili kar nekaj prelomnic.
Morda je kdo na to že pozabil, a med lanskoletnimi novoletnimi prazniki smo še preigravali načine, kako se izogniti omejitvam in prepovedim druženj na javnih krajih zaradi pandemije. Od veselega decembra – kar se tiče stojnic, koncertov in zaključnih zabav – nismo imeli prav veliko, nekaj božičnega vzdušja smo lahko užili le v sosednjih državah, posebej na Hrvaškem. Januarja in februarja tega leta smo, če se prav spominjam, v domačih trgovinah še veselo kazali dokazila za izpolnjevanje pogoja PCT. Vse epidemiološke omejitve, z maskami vred, so bile namreč odpravljene šele konec februarja. Tako daleč se zdaj to zdi, kot v nekem drugem življenju – ampak poglej, no, bilo je točno v tem letu, v letu 2022. Tako kot se je letos, v prvi polovici leta, začela vojna med Rusijo in Ukrajino, ki je najprej, ravno tako kot pandemija, ažurno polnila novičarske stolpce in kraljevala na prvih straneh medijev, potem pa smo se nanjo navadili. Kot se hočeš nočeš navadimo vsega.
Ravno tako so v prvi polovici leta 2022 še potekali petkovi protesti, saj smo takrat še živeli pod vlado Janeza Janše. Preden smo zamenjali vlado, smo na RTV doživeli verjetno najbolj bizarno predvolilno soočenje vseh časov. Oblast se je k sreči zamenjala, dobili smo premierja, ki v nasprotju s prejšnjim ve, kako se vesti v javnosti, kako dati diplomatski odgovor, kako pomiriti ljudi, in kulturno ministrstvo, ki v nasprotju s prejšnjim spoštuje nevladnike, se zaveda pomembnosti filma, literature in podobno ... pa ministra za delo, ki prihaja iz stranke, ki se od nekdaj najbolj zavzema za rešitev stanovanjske problematike za mlade, pa prvo predsednico državnega zbora. Vseeno pravih sprememb še ne čutimo, razen tega, da se je raven politične debate močno dvignila. Toda morda je še prezgodaj. Po dolgem času smo zamenjali tudi predsednika države, zadnja leta najbolj prepoznavnega po svojem instagram profilu, in dobili prvo predsednico. Umrla je britanska kraljica, neko poglavje v zgodovini britanske monarhije se je s tem zaključilo.
2022., ne glede na to, kako hitro je švignilo mimo, je bilo torej v resnici leto velikih sprememb. In opominja nas, da so spremembe pravzaprav edina stalnica v življenju. Tako sem tudi sama, ne da bi opazila ali to posebej reflektirala, v tem letu zamenjala osem let star računalnik, končala en letnik doktorskega študija, začela živeti s fantom, prekinila nekaj toksičnih odnosov, prisostvovala bolezni v družini, ki je k sreči izzvenela, začela novo službo ... kar veliko za eno leto.
