Kolumna Lare Paukovič: Limbo

V katoliški veri je limbo prostor, kjer se zberejo duše, ki si ne zaslužijo kurjenja v peklu, a ne izpolnjujejo kriterijev za vstop v nebesa, ker niso bile krščene. Ne trpijo, niso pa niti v stanju večne blaženosti. Iz tega izhaja izraz »biti v limbu«, ki označuje situacijo, v kateri ne vemo čisto gotovo, kaj se dogaja; ki visi v zraku. Trenutno smo vsi v limbu: med zaključkom ene in zelo verjetnim začetkom druge epidemije korone. Vsi sicer upamo, da tako hudo kot nazadnje med karanteno ne bo več, ampak – kaj pa, če bo? Obvezno nošenje mask v zaprtih prostorih je bilo po koncu prve epidemije ukinjeno, zdaj je znova v veljavi, kar je sicer prav, ker gre še za najmanjšo žrtev, ki jo lahko sprejme vsak od nas, da preprečuje širjenje virusa. A ravno ko smo se navadili, da nam ni treba nazaj domov, če smo masko slučajno pozabili v drugi torbici – je ukrep spet tu. Nekateri zaposleni, ki so v času karantene delali od doma, so se že vrnili na delovna mesta, drugi še kar delajo na daljavo in nimajo pojma, koliko časa bo vse skupaj še trajalo. Na področju šolanja je popolna zmeda. Pristojni za to ne znajo načrtovati naslednjega šolskega leta, ker ne vedo, kakšna bo epidemiološka slika septembra, starši in šolniki pa medtem vse glasneje opozarjajo, da izobraževanje na daljavo ne more postati nova norma, tudi če bo virus jeseni še vedno prisoten v enaki meri kot zdaj. Vsak teden preverjamo, katere države so po novem varne za počitnikovanje in katere ne. Na kave, v restavracije, na dogodke, kot je Odprta kuhna, in v nakupovalne centre že lahko hodimo in tam ni nič bistveno drugače kot pred korono, ravno tako so tisti, ki so med karanteno pogrešali nočno življenje, tega v manjši meri lahko užili, saj so se nekateri bari, ki delujejo tudi po polnoči, v poznih urah spremenili v nočne klube. Po drugi strani pa je dogajanje v gledališčih, kinodvoranah in na koncertnih prizoriščih – ki sicer v veliki meri ostajajo zaprta – strogo regulirano. Vlada je ravnokar znova omejila zbiranje na deset oseb, s čimer naj bi želeli preprečiti predvsem organizacijo velikih zabav, vprašanje pa je, kaj to – spet – pomeni za kulturne prireditve. Področje kulture je nasploh tisto, na katero stanje limba najbolj negativno vpliva. Kulturniki z akcijami za kulturo pred ministrstvom že tedne opozarjajo na nehvaležen položaj, v katerem so se znašli. Odpovedani koncerti, festivali, predstave; za nekatere projekte ni jasno niti, ali se bodo lahko izvedli v letu 2021. Tisto, kar se je v tem vmesnem času že začelo dogajati, pa ima še vedno koronapriokus. Na predstavah, ki sem si jih ogledala v tem obdobju, sem do vstopa v dvorano nosila masko in sedela obkrožena s praznimi sedeži na vsaki strani, enako v kinodvorani. Nekateri koncerti na prostem, ki so se kljub ukrepom lahko izvedli, so bili videti tako, da je »ograjen« prostor pod odrom sprejel tolikšno število ljudi, da je bilo mogoče držati razdaljo med njimi (kar hitro ubije »vajb« koncerta), pravi žur pa se je potem dogajal za ograjo.

»Ukrepi in določitve so zmedeni, nejasni in neenakopravni. 150 gostov na vrtu nekega lokala je super, če se mednje postavi kitarist ali pevka, pa to naenkrat postane dogodek in kar naenkrat imamo povsem nove zapovedi. Industrija dogodkov si predvsem želi, da bi bile omejitve jasne in enake za vse, ne pa da se spreminjajo iz dneva v dan,« je pred nekaj dnevi za MMC dejal gledališki režiser Jure Novak. In poudaril še nekaj: če kulturna industrija zaradi višje sile nima možnosti za izvajanje svojega poklica, je nujno, da se ji pomaga. »Določila, kakršna so danes, pomenijo ukinitev dogodkov. Kar je lahko glede na epidemiološko sliko razumljivo, ampak v tem primeru mora vlada tem ljudem pomagati. Ljudje, ki jim vlada prepoveduje in onemogoča delo, si prav gotovo zaslužijo pomoč te iste vlade.«

Iz Velike Britanije je pred kratkim prišla novica, da bo okrevanju kulture zaradi korone namenjenih vrtoglavih 1,74 milijarde evrov. Ta pomoč bo namenjena gledališčem, galerijam, organizatorjem dogodkov z živo glasbo, neodvisnim kinematografom, muzejem in tako dalje. Pri nas pa so kulturniki, ki so imeli zaradi korone izpad dohodka, »koronsko« pomoč dobivali do konca uradne epidemije, torej do konca maja, zdaj, v limbu, pa naj se očitno znajdejo sami.