Kolumna Lare Paukovič: Oblike ljubezni

Pisati o valentinovem na valentinovo? Precej predvidljivo. Še eden v nizu člankov, ki ste jih o tem najverjetneje brali že kak teden ali še več pred praznikom. Na eni strani nasveti za popoln Valentinov zmenek, seks ali kar koli že, seznami Valentinovih daril, ki bodo razveselila dragega ali drago, fotografije spodnjega perila, ki ga je treba obleči, da bosta zgoraj omenjena popolna Valentinov zmenek in seks res Popolna z velikim P in tako dalje. Na drugi strani pa opogumljajoča tolažba za »uboge samske«, izjave slavnih, ki sovražijo valentinovo, in pokroviteljski opomniki, da ni nič narobe, če za valentinovo nimajo posebne osebe, obstaja namreč toliko drugih reči, ki jih lahko počnejo na ta dan – in to seveda največkrat tako, da popolnoma sabotirajo romantiko, kajti romantika je za luzerje. Revija Cosmopolitan na primer pravi, da bo letošnje valentinovo zaradi slabo razporejenih planetov naravnost katastrofalno za vse v zvezi in da si lahko res izpolnjujoč praznik obetajo samo samski. In to kljub temu, da le nekaj strani pred tem najdemo anketo o praznovanju valentinovega, namige za privlačno perilo in tematske modne dodatke, potiskane s srčki.

Nisem zagovornica ne ene ne druge skrajnosti – vsekakor ne mislim, da bi morali za valentinovo sklicevati skupščine samskih, kjer ob vinu, pivu ali žganju objokuješ vse, kar je šlo narobe v tvojih prejšnjih razmerjih in prepričano zatrjuješ, kako je ljubezen bedna; kot se mi, če si srečno zaljubljen, ne zdi smiselno niti, da ravno od valentinovega pričakuješ dih jemajoč zmenek, ki se začne v kinu, nadaljuje na večerji in zaključi v postelji, potreseni z vrtničnimi cvetovi. Oboje je posledica predstav, ki nam jih o tem »prazniku« vsiljujejo mediji – »na ta dan bodi nesrečen, ker si samski« ali pa »tvoje razmerje naj bo na valentinovo videti točno tako«. V obeh primerih si lahko idealen potrošnik. Samski zato, ker se za valentinovo pač moraš potolažiti z nečim materialnim, vezan pa, ker čaščenje razmerja na valentinovo (večerja, nova obleka za večerjo, šopek itd.), logično, stane.

Če se je valentinovo – ki so ga v Angliji z romantično ljubeznijo začeli prvič povezovati v 14. stoletju, ko je najbolj cvetel koncept dvorske ljubezni – že tako ustalilo tudi pri nas, zakaj mu ne bi rekli praznik ljubezni namesto praznik zaljubljenih? Pa ne spet z nepotrebnim etiketiranjem, tako kot so v angleško govorečem svetu izumili »Single Awareness Day«, različico valentinovega za samske, ali pa »Galentine's Day«, posvečen prijateljicam. Saj lahko ostane valentinovo, kajti ljubezen ima, kot vemo, več oblik. Ko sem se pred nekaj meseci za članek o samskosti pogovarjala s psihologinjo Katarino Veselko, mi je dejala, da smo ljudje sicer bitja, ustvarjena za odnose, ne za samoto, vendar pa ni nujno, da so ti odnosi romantični. »V življenju naj bi imeli vsaj dva do tri intimne odnose, v katerih smo lahko to, kar smo, kjer nas nekdo popolnoma sprejema. To sicer največkrat pričakujemo od partnerja, ne od prijateljev. A obstajajo skupnosti, kjer se tovrstna globoka intima vzpostavi tudi v drugih oblikah odnosov, ne samo v partnerskem, zato ne vidim nobene ovire, zakaj takšno življenje, na primer če to najdemo v prijateljskem odnosu, ne bi bilo enako srečno kot življenje v partnerstvu. Nekateri ljudje so ne nazadnje v partnerstvih, pa so kljub temu osamljeni.«
Spominjam se, da sem kot najstnica, ki je bila – priznam – zelo dovzetna za romantične medijske kampanje in ideje o pravi ljubezni, kar me je pozneje k sreči minilo, ter sanjala o tem, da bi imela prav na valentinovo kak zmenek, vsako leto ob tem prazniku podarila kakšno malenkost – ne dragega darila, včasih tudi samo voščilnico – sestri, mami, najbližjim prijateljicam. Tudi jaz sem od njih pogosto dobila bomboniero ali kaj podobnega ali pa smo prav na ta dan skupaj pojedle torto v najljubši slaščičarni in uživale v času, preživetem skupaj. To za valentinovo želim tudi vsem vam – naklonjenost in ljubezen brez nepotrebnega pompa in kiča. V več oblikah.