Kolumna Lare Paukovič: Srečna gospodinja
24-letna Avstralka Jazmyn Forrest je od osemnajstega leta za operacije, ki so ji pomagale pri transformaciji v plastično barbiko, zapravila več kot sto tisoč avstralskih dolarjev. Povedala je, da si je vedno želela biti privlačna, saj je lepim dekletom v življenju lažje, predvsem pa jim ni treba delati. Za nekaj prvih operacij je privarčevala sama, preostale pa ji je, ko se je že nekoliko približala videzu starlete, ki si ga je želela, omogočil njen »sugar daddy«, ki ji plačuje stanovanje, potovanja, dizajnerske obleke in vse dodatne operacije, s katerimi lahko še naprej vzdržuje umeten videz – samo da je videti privlačno in da mu izpolnjuje seksualne želje. Nekaj dodatnega denarja zasluži tudi na tiktoku, kjer ima približno dvesto tisoč sledilcev, in provokativni spletni strani OnlyFans. »Prej sem bila povprečna, in če ne bi imela vseh teh plastičnih operacij, bi verjetno delala v McDonaldsu. Žal mi je za normalne ljudi, ki morajo delati,« pravi. Prav neverjetno je, koliko vrat odpira lepota (čeprav bi se videz dekleta verjetno komu zdel pretiran). O znanju in veščinah ni nobenega govora – Jazmyn se v svojih posnetkih ironično šali, da je njen edini talent v življenju, da hitro poje rezance.
Zdi se, da se je ideja feminizma v zadnjih letih izrodila. Včasih je bil feministični boj usmerjen v točno določen cilj – volilna pravica, enake možnosti na delovnem mestu, seksualna osvoboditev, dostop do splava. A ta hip njegov prvi cilj ni zrušenje obstoječega sistema in gradnja novega, ki ne bi več slonel na tem, da nekdo doma skrbi za družino, to pa je večinoma ženska, ki zaradi tega praviloma tudi ne more do bolje plačanih služb. Bolj se ukvarjamo s kvotami in seksizmom, kar je seveda velik problem, ni pa največji. Zaradi tega morda niti ne opazimo, kaj se je začelo v skrb vzbujajoče veliki meri dogajati pri mladi generaciji žensk: od feminizma so se popolnoma umaknile. To je bilo vidno že z nastopom postfeminizma – uspešne in privlačne mlade ženske so v devetdesetih posvojile prepričanje, da feminizma sploh ne potrebujejo več, saj so osvobojene: same služijo denar, se odločajo, s kom bodo spale, kako bo videti njihovo telo in tako dalje. Vendar se niso zavedale, da s tem ostajajo v okviru patriarhata, ki jim te norme pravzaprav narekuje in je zaslužen za njihovo uspešnost.
A to ni nič v primerjavi s tem, kar se dogaja zdaj. Ženske sploh nočejo biti več niti uspešne in »osvobojene« – nočejo več delati, rade bi se v celoti spremenile v subjekt, ki najbolje uspeva v patriarhatu, in služile s svojo poželjivostjo in, no, ja, ženskostjo. Družabna omrežja so polna nasvetov, zakaj v zvezi nikoli ne smeš ničesar plačati sama in kako zahtevati od moškega darila, do katerih si upravičena, ker mu vendarle ponujaš svoje telo (tipičen seksistični vidik izmenjave), pa tudi mladih gospodinj, ki razlagajo, kaj počnejo doma, ko so njihovi možje v službah, in da so srečne, da so gospodinje, ker je feminizem velika prevara. Zdi se, kot da se ustvarja prepad med ženskami, ki so dovolj privlačne (ali pa plačajo, da so), da lahko »živijo od patriarhata«, in tistimi, ki niso in morajo še naprej biti feministični boj. Zato morda tudi številni moški ne razumejo, kaj je sploh smisel feminizma, in ga označujejo za hinavskega. Če bo šlo tako naprej, bo boj postal brezmiseln: svet bo postal še bolj brutalno patriarhalen in ne bo nam preostalo drugega, kot da se mu prilagodimo.
Si to res želimo?
