NA KOŽO

Kolumna Lovra Kastelica: Začarano mesto

Kadar se je zgodilo, da je kdo umrl v taki drži, da je imel roko, recimo, preveč na stran, ga je bilo treba, da je šlo vse skupaj lepo v krsto, pač ustrezno polomiti.
Fotografija: Fran Saleški Finžgar. FOTO: Neznan
Odpri galerijo
Fran Saleški Finžgar. FOTO: Neznan

Fran Saleški Finžgar je leta 1895 postal kaplan v Bohinjski Bistrici. Ker pa se mu je rodila hčerka, svojega poklica ni mogel več normalno opravljati. V naslednjih petih letih so ga zato premeščali iz enega v drug kraj, kaplanoval je v šestih različnih farah, nazadnje, leta 1900, tudi v Škofji Loki. Legenda pravi, da je tudi tam poskrbel za otroka.

O čemer je vedel največ prav Blaž Ogorevc (1951–2025): »Moja stara mama, Helena Ogorevc, ki je bila neznansko verna, je nenadoma zanosila. Šele potem so pripeljali Ogorevca iz Novega mesta. Imela je dva otroka, tudi mojega očeta, ki je bil na las podoben Finžgarju ...«

Če je to res, potem je jasno, od koga je nenadkriljivi mojster besede pobral ta svoj talent. Res pa je tudi, da so se okoli takšnih, kot je bil Ogorevc, vselej pletle številne legende. Ena izmed njih je tudi ta, da je idejo za kultno Butnskalo leta 1972 dobil prav on; dobil jo je v času, ko so se naši ljudje veliko bolje razumeli z duhovi: takrat je vladala neka čisto druga dimenzija.

Tudi v Škofji Loki, začaranem mestu, polnem duhov, ni bilo nič drugače. V tistih časih naj bi imela skoraj vsaka hiša kakšnega. In če kdo, potem je to sceno zelo dobro poznal prav Blaž Ogorevc, zaradi katerega so tja prihajali sami zanimivi ljudje. Nekoč je gostil tudi Emila Filipčiča, poznejšega Prešernovega nagrajenca. Kot dober gostitelj ga je brž opomnil, da se po njegovi hiši plazijo duhovi, da gre za dva, oba pa da sta ženskega spola: Martica Lenček, rojena Kalan, ter njena nikoli poročena sestra – Ivanka Kalan.

Posvaril ga je, da je Ivanka Kalan lomila kosti mrtvecem, ki niso šli normalno v trugo. Kadar se je zgodilo, da je kdo umrl v taki drži, da je imel roko, recimo, preveč na stran, ga je bilo treba, da je šlo vse skupaj lepo v krsto, pač ustrezno polomiti. In te stvari je imela čez Ivanka. Ki se je že kmalu prikazala tudi Filetu ...

»Šel sem na sekret, ki je bil zunaj na verandi in od koder si lahko videl gore. Gledam gore, sončno je bilo, takrat pa iz tistih gora pridrobenclja po zraku ena gospa in mi pravi, dober dan, kaj pa delate tukaj? Baso, gospa!«

»O, potem je pa vse v redu,« mu je rekla in se razblinila v zraku.

File je stekel do Blaža in mu hotel pripovedovati o svojem videnju. Še preden pa je odprl usta, ga je gostitelj zaustavil. »Vem, kaj se ti je zgodilo, že s tvojega obraza lahko razberem, da si videl Ivanko ...«

Bil je eden zadnjih, ki je imel pristen stik z duhovi: njegov dobri duh bo odslej lebdel nad začaranim mestom.

Predstavitvene informacije

Predstavitvene informacije