Kolumna Marija M. Kotnik: Smetenje vseh vrst

Pomlad se bo kmalu povsem razcvetela. O tem ni nobenega dvoma. To sem videla že prve dni marca, ko sem se odpravila na svoj dnevni potep po meni ljubem parku blizu doma. Nisem naredila niti dvesto korakov, ko sem se že skoraj spotaknila. Ob smeti. In ko sem se ozrla naokoli, so bile ob vseh prepolnih smetnjakih smeti, ki so ležale vsenaokoli. Le kako je to mogoče, sem pomislila. In to zdaj, v času omejitev, ko je toliko stvari tudi na prostem prepovedanih? Kako uspe ljudem toliko zasmetiti, in to v enem dnevu? Mar bi vlada namesto ukrepov, ki jih sprejema za omejevanje gibanja ljudi, raje sprejela en orng ukrep in prepovedala smetenje. Mogoče bi se o tem vsi tisti ljudje, ki smetijo vsenaokoli, vsaj enkrat zamislili, da smeti pač ne sodijo v naravo. Tudi ne v zabojnik, če so v njem smeti že čez rob! Mar je tako težko smeti odvreči v drug, prazen zabojnik, oddaljen nekaj deset decimetrov!

Očitno je to misija nemogoče. Vsaj med številnimi Slovenci!

Mesto Ljubljana mi je všeč, navsezadnje je to moj dom, kraj, kjer živim in delam že več kot polovico svojega življenja. A sem čedalje manj vesela, ker ta moj dom postaja vse bolj umazan. Dobesedno zasmeten. Smeti so vsepovsod, ob potkah, v parkih, na zelenicah, ob glavnih cestah. Res vsepovsod.

In, da se ne slepimo, nič bolje ni tudi po drugih krajih po Sloveniji. Ljubljana v tem pogledu ni nikakršna posebnost. In to v tej tako opevani, najlepši, najbolj zeleni in oh in sploh Sloveniji. Če sem že pred leti, ko je beseda nanesla na vse preveč smetenja in smeti v naravi, lahko večkrat slišala take neverjetne pogruntavščine v slogu: »Veš, saj ne smetijo Slovenci, to so tisti priseljenci, pa tudi turisti, ki imajo drugačne navade in se jim ne zdi nič narobe, če odpadke pač vržejo na tla,« je to v zadnjem letu lahko le slab izgovor, ki nikakor ne pije vode. Dobro leto namreč ni turistov, tudi novih priseljencev ni, glavno mesto pa je umazano tako zelo, da je človeka kar sram, ko se odpravi po ulicah in parkih.



Čedalje več je tudi opozoril odgovornih v glavnem mestu, da se smeti kopičijo čez vse možne mere. Tako me ni čisto nič presenetilo, ko so v ljubljanski Voka Snagi povedali, da se je povečala količina vseh vrst odpadkov, ki jih proizvedejo gospodinjstva, tudi embalaže živil in pijač ter plastičnih vrečk. O povečanih količinah zbrane embalaže v številkah pa ni mogoče govoriti, saj po drugi strani niso delovali vrtci, šole in storitvene dejavnosti. Snagina svetovalka za odnose z javnostmi Nina Sankovič je ob tem takrat še poudarila, da je ozaveščenost glede odlaganja odpadkov zelo popustila. Kritično je predvsem stanje ob podzemnih zbiralnikih odpadkov, kjer se odlaga vse mogoče, in ob koših na vhodih v trgovine, v katere ljudje odlagajo uporabljene zaščitne maske in rokavice.

Sama bi ob tem dodala še, da je vse več odvrženih smeti tudi pred stanovanjskimi bloki, pa ob in na igriščih. Skratka, ljudje, torej Slovenci vseh barv, smetijo vsepovsod, in to na veliko, bi rekla.

Se pa smetenje in higiena ne slabšata le v naravi. Higiena pri nas se slabša vsepovsod: v komuniciranju, obnašanju, tudi medosebnih odnosih. Ljudje smetijo z neprimernimi besedami, sprevrženimi in na trenutke že groznimi dejanji tako doma kot v javnosti. Pravzaprav vsepovsod.

Pa da pri tem sploh ne omenjam anonimnega smetenja na družabnih omrežjih, ki se je v zadnjem letu tako povečalo in se iz dneva v dan še veča, da lahko že kar govorimo, da je postalo kar normalen standard občevanja med posamezniki.

In to kar med vsemi, tako med tisto, tako imenovano politično elito, ki je v zadnjem letu res povsem zbezljala; v koaliciji in širše, o koder se žali in ustrahuje vsepovprek, in na vseh družabnih omrežjih.

Nič kaj dosti niti ne zaostaja plebs, torej povsem povprečni Slovenci in Slovenke, ki vsak dan bolj tekmujejo, kdo bo z bolj neprimernimi besedami bolj smetil to naše virtualno življenje. Kot se zdi, za marsikoga edino okno do komuniciranja z drugimi. A namesto prijaznih in spodbudnih besed grozljive in žaljive besede vse bolj smetijo družabna omrežja in žalostijo našo dušo ter jo vodijo v propad.