NA EKS
Kolumna Marije Kotnik: Dragi Marjan Š.
Zase vem, da bi mi bilo precej lažje, če bi bila zaposlena v javni službi, moj znanec, ta prekleti neredni plačnik, pa bi mi redno nakazoval denar v blagajno, iz katere bi redno dobivala prihodke.
Odpri galerijo
Hej, kako dolgo bodo samozaposleni šestorazredni državljani v tej državi? FOTO: guliver/Getty Images
»Res ne boš verjela, kar ti bom povedal,« je začel pogovor znanec. Spoznala sva se pred leti, ko sva se odločila, da se bova samozaposlila. »Saj bova,« sva razmišljala pred dobrima dvema desetletjema, »le tako ustvarjala, kot si želiva, izrabila vse svoje potenciale, si krojila svojo poslovno pot in navsezadnje sama skrbela zase.«
Ubrala sva vsaj na začetku zanimivo in ugank polno, a kot oba spoznavava danes, prekleto težko pot. Danes, dve desetletji pozneje, pa zgodba mojega znanca; sotrpina s samozaposlitvene poti, dobiva novo razsežnost.
Naročil se je za obisk pri svoji zdravnici, saj je že nekaj časa čutil, da z njegovimi ušesi nekaj ne štima. Hitro je odkrila težavo, jo uspešno odpravila in ga na koncu obiska napotila, naj pri sestri vzame še recept. Pri medicinski sestri pa se je začel zaplet.
Ko je pogledala njegov karton, mu je povedala, da bo moral pregled plačati, saj ji na elektronskem kartonu piše, da ni plačnik, poleg pa je še opomba z rdečo, da je tudi zelo nereden plačnik. V šoku ji je rekel, da to že ne bo držalo, saj redno, mogoče z eno ali dvodnevno zamudo datuma plačila, že več kot 20 let plačuje vse prispevke državi in da je to verjetno pomota. Pregled je moral vseeno plačati, saj mu je sestra nemočna odvrnila, da pač nima nič pri tem. Svetovala mu je še, naj na zavodu za zdravstveno zavarovanje preveri, v katerem grmu leži zajec. To je tudi storil, a so ga od tam birokrati poslali korake naprej, češ da tudi oni ne vedo, zakaj je označen kot neplačnik, ampak naj, če meni, da ni dolžnik državi, vloži prošnjo za vračilo denarja.
Skupaj s svojo računovodkinjo je preveril, ali res dolguje državi, in ugotovila sta, da ji zaradi nepravilnih knjiženj posameznih postavk (na nekaterih je bil presežek, na drugih pa manko) resnično dolguje nekaj centov več kot pet evrov.
Pet evrov je znašal dolg.
Kot je dejal, ga ja najbolj prizadelo, da ima oznako nerednega plačnika, sam pa se že dobrih 20 let vsak mesec trudi, da bi dal državi, kar ji pripada, ne glede, ali je tisti mesec zaslužil dovolj za življenje ali ne … nemalokrat si denar za prispevke sposodi, saj še vedno upa, da bodo tudi za samozaposlene enkrat v tej državi prišli boljši časi.
In ker mi ta njegova zgodba, ki se mi je zdela neverjetna, povrhu pa še zelo ponižujoča zanj, ni dala miru, sem se odločila, da na državni finančni upravi preverim, kako je s tem, kdaj nekoga označijo kot nerednega plačnika in kako je s tem dolgovanjem.
Kot so mi hudo prijazno odgovorili s Finančne uprave Republike Slovenije, so kot neredni plačniki označene »tiste osebe, katerih dolg je večji od 60 evrov«.
Povedali pa so mi še, da »je v davčnem registru vpisanih 97.016 samostojnih podjetnikov. Na dan 16. 7. 2019 je v knjigovodski evidenci Fursa evidentiranih 4828 samozaposlenih fizičnih oseb z dolgom, višjim od 60 evrov, ki je zapadel v plačilo do 30. 6. 2019.«
Zakaj se je torej moj znanec znašel z oznako neplačnik in neredni plačnik, seveda ne ve. Ve le to, da je na dan obiska zdravnika, preverljivo, državi (za svoje prispevke) dolgoval okoli pet evrov, obisk je moral vseeno plačati, doživel pa je tudi ponižanje, kot ga še ni.
Upravičeno se torej sprašuje, ali morajo tudi tisti z desettisočkrat do milijonkrat višjimi dolgovi doplačevati zdravnika.
Hja, tako je torej v tej naši državi Sloveniji. Če si samozaposlena fizična oseba, če nikomur nisi v breme, če redno plačuješ prispevke (ne glede, ali tisti mesec denar zanje imaš ali ne), pač prej ali slej pristaneš na listi nerednih ali neplačnikov. Ali je to prav ali ne, me pravzaprav ne zanima. Vem pa, in to dokazuje primer mojega kolega, da je ta, domnevno pravična in socialna država Slovenija taka le za izbrance. Za tiste, ki sami skrbijo zase, pa je vse prevečkrat kruta mačeha.
Dragi Marjan Š., kako dolgo bodo samozaposleni šestorazredni državljani v tej državi?
Me prav zanima, kako bi na vse skupaj gledali, Marjan, če bi bili samozaposleni in bi kot samostojni podjetnik (s. p.) opravljali dela in naloge »predsednika vlade, s. p.«?
Zase vem, da bi mi bilo precej lažje, če bi bila zaposlena v javni službi, moj znanec, ta prekleti neredni plačnik, pa bi mi redno nakazoval denar v blagajno, iz katere bi redno dobivala prihodke. Državne službe pa bi itak skrbele, da bi bili vsi stroški, potrebni za delovanje javnih služb, redno odvedeni. No, in še s stavkami bi lahko grozila!
Ubrala sva vsaj na začetku zanimivo in ugank polno, a kot oba spoznavava danes, prekleto težko pot. Danes, dve desetletji pozneje, pa zgodba mojega znanca; sotrpina s samozaposlitvene poti, dobiva novo razsežnost.
Naročil se je za obisk pri svoji zdravnici, saj je že nekaj časa čutil, da z njegovimi ušesi nekaj ne štima. Hitro je odkrila težavo, jo uspešno odpravila in ga na koncu obiska napotila, naj pri sestri vzame še recept. Pri medicinski sestri pa se je začel zaplet.
Ko je pogledala njegov karton, mu je povedala, da bo moral pregled plačati, saj ji na elektronskem kartonu piše, da ni plačnik, poleg pa je še opomba z rdečo, da je tudi zelo nereden plačnik. V šoku ji je rekel, da to že ne bo držalo, saj redno, mogoče z eno ali dvodnevno zamudo datuma plačila, že več kot 20 let plačuje vse prispevke državi in da je to verjetno pomota. Pregled je moral vseeno plačati, saj mu je sestra nemočna odvrnila, da pač nima nič pri tem. Svetovala mu je še, naj na zavodu za zdravstveno zavarovanje preveri, v katerem grmu leži zajec. To je tudi storil, a so ga od tam birokrati poslali korake naprej, češ da tudi oni ne vedo, zakaj je označen kot neplačnik, ampak naj, če meni, da ni dolžnik državi, vloži prošnjo za vračilo denarja.
Skupaj s svojo računovodkinjo je preveril, ali res dolguje državi, in ugotovila sta, da ji zaradi nepravilnih knjiženj posameznih postavk (na nekaterih je bil presežek, na drugih pa manko) resnično dolguje nekaj centov več kot pet evrov.
Pet evrov je znašal dolg.
Kot je dejal, ga ja najbolj prizadelo, da ima oznako nerednega plačnika, sam pa se že dobrih 20 let vsak mesec trudi, da bi dal državi, kar ji pripada, ne glede, ali je tisti mesec zaslužil dovolj za življenje ali ne … nemalokrat si denar za prispevke sposodi, saj še vedno upa, da bodo tudi za samozaposlene enkrat v tej državi prišli boljši časi.
In ker mi ta njegova zgodba, ki se mi je zdela neverjetna, povrhu pa še zelo ponižujoča zanj, ni dala miru, sem se odločila, da na državni finančni upravi preverim, kako je s tem, kdaj nekoga označijo kot nerednega plačnika in kako je s tem dolgovanjem.
Kot so mi hudo prijazno odgovorili s Finančne uprave Republike Slovenije, so kot neredni plačniki označene »tiste osebe, katerih dolg je večji od 60 evrov«.
Povedali pa so mi še, da »je v davčnem registru vpisanih 97.016 samostojnih podjetnikov. Na dan 16. 7. 2019 je v knjigovodski evidenci Fursa evidentiranih 4828 samozaposlenih fizičnih oseb z dolgom, višjim od 60 evrov, ki je zapadel v plačilo do 30. 6. 2019.«
Zakaj se je torej moj znanec znašel z oznako neplačnik in neredni plačnik, seveda ne ve. Ve le to, da je na dan obiska zdravnika, preverljivo, državi (za svoje prispevke) dolgoval okoli pet evrov, obisk je moral vseeno plačati, doživel pa je tudi ponižanje, kot ga še ni.
Upravičeno se torej sprašuje, ali morajo tudi tisti z desettisočkrat do milijonkrat višjimi dolgovi doplačevati zdravnika.
Hja, tako je torej v tej naši državi Sloveniji. Če si samozaposlena fizična oseba, če nikomur nisi v breme, če redno plačuješ prispevke (ne glede, ali tisti mesec denar zanje imaš ali ne), pač prej ali slej pristaneš na listi nerednih ali neplačnikov. Ali je to prav ali ne, me pravzaprav ne zanima. Vem pa, in to dokazuje primer mojega kolega, da je ta, domnevno pravična in socialna država Slovenija taka le za izbrance. Za tiste, ki sami skrbijo zase, pa je vse prevečkrat kruta mačeha.
Dragi Marjan Š., kako dolgo bodo samozaposleni šestorazredni državljani v tej državi?
Me prav zanima, kako bi na vse skupaj gledali, Marjan, če bi bili samozaposleni in bi kot samostojni podjetnik (s. p.) opravljali dela in naloge »predsednika vlade, s. p.«?
Zase vem, da bi mi bilo precej lažje, če bi bila zaposlena v javni službi, moj znanec, ta prekleti neredni plačnik, pa bi mi redno nakazoval denar v blagajno, iz katere bi redno dobivala prihodke. Državne službe pa bi itak skrbele, da bi bili vsi stroški, potrebni za delovanje javnih služb, redno odvedeni. No, in še s stavkami bi lahko grozila!
