NA EKS
Kolumna Marije M. Kotnik: Dežela škratov
Zanimiva bitja so škratje, ki ljudem na nacionalki ne pustijo opravljati tako zahtevnega dela, kot je pravilno in brez napak napisati ime in priimek sogovornika.
Odpri galerijo
Ti, ti škrati! FOTO: Guliver/Getty Images
Slovenija je dežela, kjer imajo največ dela čudežna bitja, škrati torej. Povsem pravi škrati, ki neumorno delujejo na popolnoma vseh področjih našega življenja. In tako poznamo tiskarske, politične, gospodarske, zdravstvene, socialne in dolgo vrsto drugih škratov, ki nam krojijo naš vsakdanjik.
V javnosti je najbrž najbolj znan tiskarski škrat, ki jo zagode marsikateremu piscu ali piski v tiskanih medijih. A ta je še najmanj problematičen.
Trenutno imamo zelo – kot se zdi na trenutke, celo preveč – zaposlenega televizijskega škrata, kot lahko vsak dan vidimo ob spremljanju programov na naši nacionalni RTV. Ni namreč oddaje – od Dnevnika, Tarče, Globusa, Odmevov vse do Tednika in še vseh drugih kulturnih in športnih poročil in oddaj –, da se ne bi v podpisih govorcev, ki z največjim veseljem odgovarjajo na novinarska vprašanja, zgodila kakšna napaka. No, najbolj moteče je to, da se voditelji ali voditeljice gledalcem največkrat niti ne opravičijo zanje, če pa to že storijo, po navadi povedo, da jim jo je zagodel tehnični škrat. Pa smo tam, kjer ne bi želeli biti, bi rekel moj novinarski kolega!
Zato upravičeno sklepam, da imajo na TVS poleg več kot 2300 zaposlenih nujno zaposlenega vsaj enega škrata (no, če bi sklepali po številnih napakah, ki se dogajajo v zadnjem času, verjetno tudi več), ki dela na polno, in stavim, da najverjetneje nima časa niti za kavico, kaj šele kosilo. Pa še mizerno oziroma nič je plačan za svoje škratovanje. Kljub vsemu dela s polno paro in predvsem nagaja in meče slabo luč na sicer odlične, enkratne, a očitno preobremenjene zaposlene naše tako ljube nam TV-hiše.
Hja, zanimiva bitja so tile škratje, ki ljudem na nacionalki ne pustijo opravljati tako zahtevnega dela, kot je pravilno in brez napak napisati ime in priimek sogovornika.
No, da nekateri temu sicer pravimo navadna šlamparija, ki bi jo številni uredniki, ki so praviloma podpisani kot odgovorni za nastanek in predvajanje oddaje, pač morali odpraviti. No, največkrat raje sežejo po tistem tako znanem, ki ga slišimo vedno, ko kdo naredi kaj narobe, češ, »tisti, ki dela, dela tudi napake«.
To vsekakor lahko drži, a ko se ene in iste – zatipkane ali ne – napake ponavljajo v nedogled, ne gre več le za napake tistega, ki dela, temveč res za čisto pravo šlamparijo.
Pa naj bo dovolj o preobremenjenem televizijskem škratu, ki ne glede na to, da je precej aktiven, ne povzroča konkretne škode, razen da vesoljni Sloveniji sporoča, da je pač na nacionalki ob trenutnem moštvu zanj obilica dela.
Bolj problematični so škratje, ki delujejo na drugih področjih. Tako lahko politični škratje, ki imajo prav tako polne roke dela, glede na to, kdo predstavlja našo trenutno politično elito, naredijo veliko več škode. Njihova vnema pa je lahko veliko bolj pogubna za nas, povsem običajne, navadne državljane.
Tudi gospodarski škratje so precej nevarni za naš vsakdanjik. Če se spomnimo, so jo pred časom precej zagodli slovenskim baronom in baronesam, posledica je bila propad številnih podjetij, kjer so ta kratko spet potegnili delavci in njihove družine, ki so čez noč ostali brez vsega, brez dela kot tudi dostojanstva.
Trenutno so precej dejavni tudi socialni škratje. Odgovorni na centrih za socialno delo vsevprek zatrjujejo, da je za težave, ki jih imajo, sicer kriv nedelujoč informacijski sistem, a verjetno je zdaj vsakomur, ki bere tole kolumno, res že jasno, da jim jo je zagodel pravi pravcati socialni škrat.
Pa tudi zdravstveni škratje lahko naredijo nepopravljivo škodo … Kot se zdi, so jo pri nas že. Kako si sicer drugače razložiti, da noben zdravstveni minister niti preostali za to odgovorni državni uradniki niso poskrbeli, da bi imeli vsi državljani, ki pošteno (pre)plačujemo v zdravstveno blagajno, vsaj korekten, če že ne takojšen dostop do zdravstvenih storitev takrat, ko jih potrebujemo.
In tako nam ostanejo škratje. Hudobni in nepredvidljivi, ki našim vrlim, megadelavnim uradnikom in izvoljencem ljudstva oziroma naroda tako radi mečejo polena pod noge. Se pa bojim, da je za vse pravzaprav kriva koalicija med škrati in uradniki. Kako si drugače razložiti dejstvo, da se za zdaj na številne očitke o krivdi in povzročeni škodi še ni pritožil niti en sam samcat škrat. Saj pravim, lepo je biti državljan dežele, v kateri so za vse krivi škratje.
V javnosti je najbrž najbolj znan tiskarski škrat, ki jo zagode marsikateremu piscu ali piski v tiskanih medijih. A ta je še najmanj problematičen.
Trenutno imamo zelo – kot se zdi na trenutke, celo preveč – zaposlenega televizijskega škrata, kot lahko vsak dan vidimo ob spremljanju programov na naši nacionalni RTV. Ni namreč oddaje – od Dnevnika, Tarče, Globusa, Odmevov vse do Tednika in še vseh drugih kulturnih in športnih poročil in oddaj –, da se ne bi v podpisih govorcev, ki z največjim veseljem odgovarjajo na novinarska vprašanja, zgodila kakšna napaka. No, najbolj moteče je to, da se voditelji ali voditeljice gledalcem največkrat niti ne opravičijo zanje, če pa to že storijo, po navadi povedo, da jim jo je zagodel tehnični škrat. Pa smo tam, kjer ne bi želeli biti, bi rekel moj novinarski kolega!
Zato upravičeno sklepam, da imajo na TVS poleg več kot 2300 zaposlenih nujno zaposlenega vsaj enega škrata (no, če bi sklepali po številnih napakah, ki se dogajajo v zadnjem času, verjetno tudi več), ki dela na polno, in stavim, da najverjetneje nima časa niti za kavico, kaj šele kosilo. Pa še mizerno oziroma nič je plačan za svoje škratovanje. Kljub vsemu dela s polno paro in predvsem nagaja in meče slabo luč na sicer odlične, enkratne, a očitno preobremenjene zaposlene naše tako ljube nam TV-hiše.
Hja, zanimiva bitja so tile škratje, ki ljudem na nacionalki ne pustijo opravljati tako zahtevnega dela, kot je pravilno in brez napak napisati ime in priimek sogovornika.
No, da nekateri temu sicer pravimo navadna šlamparija, ki bi jo številni uredniki, ki so praviloma podpisani kot odgovorni za nastanek in predvajanje oddaje, pač morali odpraviti. No, največkrat raje sežejo po tistem tako znanem, ki ga slišimo vedno, ko kdo naredi kaj narobe, češ, »tisti, ki dela, dela tudi napake«.
To vsekakor lahko drži, a ko se ene in iste – zatipkane ali ne – napake ponavljajo v nedogled, ne gre več le za napake tistega, ki dela, temveč res za čisto pravo šlamparijo.
Pa naj bo dovolj o preobremenjenem televizijskem škratu, ki ne glede na to, da je precej aktiven, ne povzroča konkretne škode, razen da vesoljni Sloveniji sporoča, da je pač na nacionalki ob trenutnem moštvu zanj obilica dela.
Bolj problematični so škratje, ki delujejo na drugih področjih. Tako lahko politični škratje, ki imajo prav tako polne roke dela, glede na to, kdo predstavlja našo trenutno politično elito, naredijo veliko več škode. Njihova vnema pa je lahko veliko bolj pogubna za nas, povsem običajne, navadne državljane.
Tudi gospodarski škratje so precej nevarni za naš vsakdanjik. Če se spomnimo, so jo pred časom precej zagodli slovenskim baronom in baronesam, posledica je bila propad številnih podjetij, kjer so ta kratko spet potegnili delavci in njihove družine, ki so čez noč ostali brez vsega, brez dela kot tudi dostojanstva.
Trenutno so precej dejavni tudi socialni škratje. Odgovorni na centrih za socialno delo vsevprek zatrjujejo, da je za težave, ki jih imajo, sicer kriv nedelujoč informacijski sistem, a verjetno je zdaj vsakomur, ki bere tole kolumno, res že jasno, da jim jo je zagodel pravi pravcati socialni škrat.
Pa tudi zdravstveni škratje lahko naredijo nepopravljivo škodo … Kot se zdi, so jo pri nas že. Kako si sicer drugače razložiti, da noben zdravstveni minister niti preostali za to odgovorni državni uradniki niso poskrbeli, da bi imeli vsi državljani, ki pošteno (pre)plačujemo v zdravstveno blagajno, vsaj korekten, če že ne takojšen dostop do zdravstvenih storitev takrat, ko jih potrebujemo.
In tako nam ostanejo škratje. Hudobni in nepredvidljivi, ki našim vrlim, megadelavnim uradnikom in izvoljencem ljudstva oziroma naroda tako radi mečejo polena pod noge. Se pa bojim, da je za vse pravzaprav kriva koalicija med škrati in uradniki. Kako si drugače razložiti dejstvo, da se za zdaj na številne očitke o krivdi in povzročeni škodi še ni pritožil niti en sam samcat škrat. Saj pravim, lepo je biti državljan dežele, v kateri so za vse krivi škratje.
