NA EKS
Kolumna Marije M. Kotnik: Gluha ušesa
Gluhih ušes je v naši deželi vse več, prehranskih strokovnjakov za izgubo telesne teže pa tudi.
Odpri galerijo
Še vedno je vse preveč otrok predebelih. FOTOGRAFIJI: Guliver/Getty Images
Da je Slovenija bolj zdrava od sosede Hrvaške, sem vedela že dolgo. Južno sosedo razmeroma dobro poznam, prav tako način življenja v državi. In tudi – način prehranjevanja in zdravstveni sistem. Slovenijo še bolje in predpostavljam, da si lahko povsem upravičeno privoščim primerjavo.
Niti najmanj me ni presenetila najnovejša lestvica kolegov iz Bloomberga, ki so zbrali kopico podatkov o pričakovani življenjski starosti, številu kadilcev, debelosti, dostopnosti pitne vode in sanitarij … in sestavili lestvico zdravih držav. Vse te podatke so zbirali pri Svetovni zdravstveni organizaciji, svetovni banki in Združenih narodih, torej treh, vsaj tako se zdi, vodilnih svetovnih organizacijah, ki svetovno populacijo raziskujejo in predalčkajo po dolgem in počez. Slovenija je na tej lestvici zasedla 24. mesto med 169 državami, ki so jih analitiki upoštevali. Hrvati, s katerimi se Slovenija tako rada primerja, so za šest mest slabši.
Zanimivo je, da je še do lani bila najbolj zdrava država naša soseda Italija, vendar jo je letos prehitela Španija. Skrivnost pa naj bi se skrivala v mediteranski prehrani, preliti z ekstra deviškim oljem in oreškastimi plodovi.
Ne preseneča me niti, da so v prvi deseterici tudi Islandija, Švedska, Švica, Norveška, še manj, da so Bosna in Hercegovina, Srbija, Črna gora – države, katerih hrana prevladuje tudi na slovenskih krožnikih – daleč na sredi lestvice; tam, okoli 50. mesta in nižje.
Je 24. mesto Slovenije na omenjeni lestvici odraz tega, kar si Slovenija zasluži? Zdi se mi, da res! Bi lahko bilo bolje? Da!
Čeprav se je delež debelih in pretežkih otrok in mladostnikov v Sloveniji v zadnjih letih ustalil, jih je še vedno preveč predebelih. Da je debelost kronična bolezen, tudi vemo.
Kot je nedavno zapisala specialistka anesteziologije in strokovnjakinja za klinično in športno prehrano Nada Rotovnik Kozjek, se je v praksi izkazalo, da pristop jej manj, športaj več ni najboljši in tudi ne vedno prijazen do zdravja. Medicinski stroki še kar nekaj manjka do obravnave debelosti, ki bo integrirana v zdravstveni sistem in bodo bolniki deležni celostnega in personaliziranega pristopa, zato je hitro naredilo prvo potezo iznajdljivo tržišče. Začel se je pojavljati nov profil prehranskih strokovnjakov za izgubo telesne mase, tako imenovanih trenerjev za izgubo teže, ki svoj posel sicer bistveno bolje obvladajo od prejšnjih »shujševalnih« pristopov, a še vedno to ni celostna medicinska obravnava, ki bi jo nadzoroval zdravnik skupaj s timom ustreznih strokovnjakov.
Morda se bo kdo vprašal, kakšne zveze ima zgornja trditev z Bloombergovo lestvico. Po moje jo ima. Če bi upoštevali vsaj osnovna navodila prehranjevanja in ne preveč nasedali na »zahteve« tržišča, bi Slovenija bila na tej lestvici bržkone precej više.
Pred nedavnim je dr. Matej Gregorič z NIJZ zapisal, da se še posebno nezdravo pri nas prehranjujejo mladostniki, študenti in mlajši odrasli, stari od 25 do 34 let. Ti zaradi trenutnega zdravja in dobrega počutja svojemu zdravju in prehrani ne posvečajo tolikšne pozornosti, kar je razumljivo, saj še nimajo toliko pridruženih zdravstvenih težav kot starejša populacija. Pogosteje se prehranjujejo zunaj doma in se zadovoljijo s hitro in ocvrto hrano. S tem imajo manjši vpliv na kakovost zaužitih živil. Izstopajo tudi moški, ki so običajno manj dovzetni za zdravstvena priporočila v primerjavi z ženskami, ki se jih je bolj polastila medicinska doktrina. Poleg mlajših in moških se bolj nezdravo prehranjujejo manj izobraženi in pripadniki nižjega družbenega sloja, ki jim bo treba v prihodnje nameniti še več pozornosti. Ti izbirajo pretežno manj kakovostna živila. Priporočilom o zdravi prehrani težje sledijo zaradi pomanjkanja znanja pa tudi zaradi slabega gmotnega stanja.
Zaradi kranjske klobase zagotovo ne padamo na lestvicah kakovosti življenja. Se pa dvigujemo na kaki manj pomembni lestvici prepoznavnosti. Le še upoštevati je treba kakšne zdravniške usmeritve, pa bomo tik ob bok Izraelu, ki je na Bloombergovi lestvici zasedel 10. mesto, »zgolj« štirinajst pred nami.
Se pa bojim, da gre v vsem skupaj za še en brezupen korak v stilu veliko besed, malo odzivnosti.
Gluhih ušes je namreč v naši deželi vse več in prehranskih strokovnjakov za izgubo telesne teže tudi. Pa se znajdi v tem razkoraku!
Niti najmanj me ni presenetila najnovejša lestvica kolegov iz Bloomberga, ki so zbrali kopico podatkov o pričakovani življenjski starosti, številu kadilcev, debelosti, dostopnosti pitne vode in sanitarij … in sestavili lestvico zdravih držav. Vse te podatke so zbirali pri Svetovni zdravstveni organizaciji, svetovni banki in Združenih narodih, torej treh, vsaj tako se zdi, vodilnih svetovnih organizacijah, ki svetovno populacijo raziskujejo in predalčkajo po dolgem in počez. Slovenija je na tej lestvici zasedla 24. mesto med 169 državami, ki so jih analitiki upoštevali. Hrvati, s katerimi se Slovenija tako rada primerja, so za šest mest slabši.
Zanimivo je, da je še do lani bila najbolj zdrava država naša soseda Italija, vendar jo je letos prehitela Španija. Skrivnost pa naj bi se skrivala v mediteranski prehrani, preliti z ekstra deviškim oljem in oreškastimi plodovi.
Ne preseneča me niti, da so v prvi deseterici tudi Islandija, Švedska, Švica, Norveška, še manj, da so Bosna in Hercegovina, Srbija, Črna gora – države, katerih hrana prevladuje tudi na slovenskih krožnikih – daleč na sredi lestvice; tam, okoli 50. mesta in nižje.
Je 24. mesto Slovenije na omenjeni lestvici odraz tega, kar si Slovenija zasluži? Zdi se mi, da res! Bi lahko bilo bolje? Da!
Čeprav se je delež debelih in pretežkih otrok in mladostnikov v Sloveniji v zadnjih letih ustalil, jih je še vedno preveč predebelih. Da je debelost kronična bolezen, tudi vemo.
Še vedno je vse preveč otrok predebelih. FOTOGRAFIJI: Guliver/Getty Images
Kot je nedavno zapisala specialistka anesteziologije in strokovnjakinja za klinično in športno prehrano Nada Rotovnik Kozjek, se je v praksi izkazalo, da pristop jej manj, športaj več ni najboljši in tudi ne vedno prijazen do zdravja. Medicinski stroki še kar nekaj manjka do obravnave debelosti, ki bo integrirana v zdravstveni sistem in bodo bolniki deležni celostnega in personaliziranega pristopa, zato je hitro naredilo prvo potezo iznajdljivo tržišče. Začel se je pojavljati nov profil prehranskih strokovnjakov za izgubo telesne mase, tako imenovanih trenerjev za izgubo teže, ki svoj posel sicer bistveno bolje obvladajo od prejšnjih »shujševalnih« pristopov, a še vedno to ni celostna medicinska obravnava, ki bi jo nadzoroval zdravnik skupaj s timom ustreznih strokovnjakov.
Morda se bo kdo vprašal, kakšne zveze ima zgornja trditev z Bloombergovo lestvico. Po moje jo ima. Če bi upoštevali vsaj osnovna navodila prehranjevanja in ne preveč nasedali na »zahteve« tržišča, bi Slovenija bila na tej lestvici bržkone precej više.
Pred nedavnim je dr. Matej Gregorič z NIJZ zapisal, da se še posebno nezdravo pri nas prehranjujejo mladostniki, študenti in mlajši odrasli, stari od 25 do 34 let. Ti zaradi trenutnega zdravja in dobrega počutja svojemu zdravju in prehrani ne posvečajo tolikšne pozornosti, kar je razumljivo, saj še nimajo toliko pridruženih zdravstvenih težav kot starejša populacija. Pogosteje se prehranjujejo zunaj doma in se zadovoljijo s hitro in ocvrto hrano. S tem imajo manjši vpliv na kakovost zaužitih živil. Izstopajo tudi moški, ki so običajno manj dovzetni za zdravstvena priporočila v primerjavi z ženskami, ki se jih je bolj polastila medicinska doktrina. Poleg mlajših in moških se bolj nezdravo prehranjujejo manj izobraženi in pripadniki nižjega družbenega sloja, ki jim bo treba v prihodnje nameniti še več pozornosti. Ti izbirajo pretežno manj kakovostna živila. Priporočilom o zdravi prehrani težje sledijo zaradi pomanjkanja znanja pa tudi zaradi slabega gmotnega stanja.
Še posebno nezdravo se pri nas prehranjujejo mladi.
Zaradi kranjske klobase zagotovo ne padamo na lestvicah kakovosti življenja. Se pa dvigujemo na kaki manj pomembni lestvici prepoznavnosti. Le še upoštevati je treba kakšne zdravniške usmeritve, pa bomo tik ob bok Izraelu, ki je na Bloombergovi lestvici zasedel 10. mesto, »zgolj« štirinajst pred nami.
Se pa bojim, da gre v vsem skupaj za še en brezupen korak v stilu veliko besed, malo odzivnosti.
Gluhih ušes je namreč v naši deželi vse več in prehranskih strokovnjakov za izgubo telesne teže tudi. Pa se znajdi v tem razkoraku!
