Kolumna Marije M. Kotnik: Holesterol, sveti Peter in pikanje

V teh temačnih dneh, ko nam temne sile vseh vrst poskušajo pokvariti dneve in noči, me je v dobro voljo in precejšnje zadovoljstvo spravila novica, da so v ljubljanskem UKC predstavili novo terapijo za zdravljenje zvišanih vrednosti LDL-holesterola.



»Prednost novega zdravila je, da ga bolnik prejme enkrat na šest mesecev, z njim pa je možno raven holesterola dolgoročno zmanjšati za do 60 odstotkov. V Sloveniji so prvi štirje bolniki novo zdravilo prejeli pred dvema tednoma. Kot največjo prednost nove terapije je strokovni direktor Interne klinike UKC Ljubljana Zlatko Fras izpostavil, da bolnik zdravilo prejme le dvakrat na leto in tako ni prisiljen k rednemu jemanju zdravil za zdravljenje zvišanih vrednosti holesterola. A so, kot je na novinarski konferenci še pojasnil Fras, raziskave pokazale, da je redno jemanje zdravil v kombinaciji z intenzivnim zdravljenjem ključno za zmanjševanje tveganja za srčno-žilne bolezni,« so še zapisali kolegi s Slovenske tiskovne agencije.

V Sloveniji po podatkih zdravnikov katero od zdravil za znižanje slabega holesterola v krvi prejema od 60.000 do 80.000 bolnikov.

S holesterolom je hudič. Povišan holesterol je tegoba, ki tare približno dve tretjini odraslih Slovencev, in eden glavnih dejavnikov tveganja za nastanek srčno-žilnih obolenj, predvsem srčnega infarkta in možganske kapi. Te bolezni so pri nas še vedno najpogostejši krivec za ugašanje življenj, ki bi jih bilo nemalokrat mogoče rešiti – s pravočasnim ukrepanjem tako s preventivo kot kurativo.

S prevrednotenjem življenjskih navad in opustitvijo razvad, s poseganjem po bolj zdravih izbirah, z dajanjem prednosti fizični aktivnosti namesto sedenju pred računalnikom ali televizijskim ekranom bi namreč marsikdaj lahko – dokazano – preprečili nastanek resne, nemalokrat usodne bolezni. In s tem hkrati poskrbeli za dobro počutje, ki človeku daje zagon za ustvarjalnost, zasebno in službeno.

Holesterolu, pravzaprav povišanim vrednostim holesterola, ne pravijo zaman tihi ubijalec. Tako kot povišanemu krvnemu tlaku in še kaki nevšečnosti, ki nam kaj hitro lahko zagreni življenje. Žal tudi v tistem najbolj črnem scenariju.

Da sodi holesterol v skupino tihih ubijalcev, tudi ni nikakršna skrivnost, ampak je pač preklemansko dejstvo. Že poltretje stoletje! Holesterol že od odkritja leta 1769 – beseda sicer izhaja iz grščine, prvi ga je odkril François Poulletier de la Salle v trdni obliki v žolčnih kamnih, leta 1815 ga je kemik Michel-Eugène Chevreul poimenoval holesterin – velja za molekulo, polno nasprotij, in je še danes predmet številnih raziskav. Zato ne preseneča, da je bilo za širše področje raziskav holesterola doslej podeljenih trinajst Nobelovih nagrad.

Vest o dogodku v ljubljanskem UKC me je zato resnično spravila v dobro voljo, v zadovoljstvo nad strokovnjaki, ki se s tem tihim ubijalcem ukvarjajo. In – vsaj zame – so strokovnjaki še enkrat dokazali, da znanost pač napreduje iz dneva v dan.

Sem pa za hip pomislila, ko sem na televiziji gledala posnetke, kako z injekcijo pacienti dobivajo enega od odmerkov novega zdravila, nove terapije za zdravljenje zvišanih vrednosti LDL-holesterola, kaj se plete v glavah tistih, ki odločno zavračajo – največkrat brez pravih argumentov – cepljenje zoper kugo 21. stoletja, covid-19.

Lahko bi rekla, da se tolikšno število covidanticepilcev obnaša nekako v slogu, kot da bi novo zdravilo proti holesterolu odkril sveti Peter, cepivo proti covidu-19 pa sam Lucifer.

Pikanje v bitki zoper zvišan holesterol je za ene torej »revolucionarna pridobitev« znanstvenikov, pikanje zoper virus covid-19 pa »izmišljotina« farmacevtov in kapitala. Pikanje zoper tak način razmišljanja pa – žal – še ne obstaja.