NA EKS
Kolumna Marije M. Kotnik: Jarenina in Bohinj
Bodo »turistični« novinarji tolikokrat kot Bohinj in Bled obiskali tudi to naselje med Šentiljem in Pernico?
Odpri galerijo
Jarenina FOTO: P. J.
Pred dnevi sem z zanimanjem prisluhnila izjavi sekretarke Gorenjske turistične zveze Mirjam Pavlič. »Ker so gostje vse zahtevnejši, jim marsikje ponudijo izlete in oglede turističnih znamenitosti v sosednjih krajih, vsi si želijo okusiti domačo kulinariko. Kulinarični izdelki so postali turistični spominki. Največja težava je promet; z zastoji proti Bledu, Bohinju, Kranjski Gori, Karavankam in s parkiranjem zaradi preveč avtomobilov na Vršiču, v dolini Vrat, Vintgarju, Bohinju, na Bledu ... Vsaka občina se s tem bori po svoje, manjka urejenih in varnih kolesarskih poti …« je naštevala Pavličeva.
Nemudoma sem ji pritrdila, navsezadnje je Gorenjska res privlačna. Bled in otoček sredi jezera sta na Gorenjskem številka ena. Ni ga prospekta, ki v Slovenijo ne bi vabil z otočkom sredi jezera. No, in še s čim.
Pred dnevi me je pot zanesla v Jarenino. Majhno simpatično naselje oziroma krajevno skupnost v občini Pesnica; kakih 12 ali morda 15 kilometrov oddaljeno od Maribora. Imajo svojo pošto, osnovno šolo, vrtec, zdravstveni dom, župnijo, ŠRKD SOKOL, prostovoljno gasilsko društvo, turistično društvo, nogometni klub, teniški klub, KO Rdeči križ, kulturno-umetniško društvo in društvo upokojencev. In, kdo bi si mislil, tako kot Bled ali Bohinj, imajo celo asfalt!
Ker sem na dogovorjeno srečanje prispela pred dogovorjenim časom, je edina normalna rešitev – vaška krčma.
Nasmejani ljudje, prijazna gostilničarka, mimogrede, s parkiranjem ni bilo nobenih težav, pa še brezplačno je. Za videti, če bi si želela, je veliko zanimivega. Navsezadnje je Jarenina eno najstarejših naselij pri nas.
Te dni se z vrsto prireditev spominjajo 880 let prve omembe kraja. To bo praznik veselja, zabave, pelo se bo, igral se bo nogomet, tenis, tudi kegljali bodo in obujali stare navade in šege v medgeneracijskem centru. Seveda se bo, je slišati, popil tudi kak špricar …
Vendar Jarenine v različnih turističnih napovednikih nisem zasledila. Tako kot še nekaterih drugih turističnih zanimivosti na vzhodu naše slovenske kokoške. No, morda stolp v Lendavi in kakšnega vinarja, ki je dovolj agresiven, da prodre do medijev in še kam. Drugače pa, če malce pokakirikam, Bled, Bohinj, Bohinj, Bled, Jezersko, Bohinj, Bled, Bled, Bohinj …
Kar več deset tisoč kilometrov vsako leto se prevozim po državi. Od Lendave do Kopra in od Jesenic do Brežic. Ko beseda nanese na turizem, ki je nemalokrat stalnica pogovorov, slišim dokaj razočarane glasove o tem, da »na turizem pri nas pa gospodje v Ljubljani pozabljajo«. Na vzhodu naše države je to slišati kar precejkrat. Tako je bilo tudi te dni v Jarenini.
»Hm, če bi vprašali Ljubljančana, kje je Jarenina, nisem prav ziher, če vedo, kje je Jarenina,« je dejal eden od domačinov.
V državi imamo strategijo trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021. Gre za razvojni dokument, ki so ga vodili priznani domači in mednarodni strokovnjaki s področja turizma. Kot pravi ena največjih poznavalk slovenskega turizma Tanja Mihalič, ki je tudi ena osrednjih soavtoric omenjene strategije, »smer razvoja turizma ostaja trajnostni razvoj turizma oziroma, kot pravi že naslov dokumenta. Zahteve za trajnostno rast, usmeritev v petzvezdična doživetja in rast finančnih kazalnikov, predvsem deviznega priliva, pa bodo ena osrednjih nalog oziroma usmeritev.«
Bodo kdaj tudi to naselje, dolgo polčetrti kilometer na cestni povezavi med Šentiljem in Pernico, tako pogosto obiskovali »turistični« novinarji kot Bohinj in Bled? Nisem povsem prepričana, sem si oni dan nemudoma odgovorila, ko sem zapeljala mimo cesarske lipe, ki raste v središču Jarenine, posajena pa je bila v čast petdesetega rojstnega dne cesarja Franca Jožefa leta 1880.
Nemudoma sem ji pritrdila, navsezadnje je Gorenjska res privlačna. Bled in otoček sredi jezera sta na Gorenjskem številka ena. Ni ga prospekta, ki v Slovenijo ne bi vabil z otočkom sredi jezera. No, in še s čim.
Pred dnevi me je pot zanesla v Jarenino. Majhno simpatično naselje oziroma krajevno skupnost v občini Pesnica; kakih 12 ali morda 15 kilometrov oddaljeno od Maribora. Imajo svojo pošto, osnovno šolo, vrtec, zdravstveni dom, župnijo, ŠRKD SOKOL, prostovoljno gasilsko društvo, turistično društvo, nogometni klub, teniški klub, KO Rdeči križ, kulturno-umetniško društvo in društvo upokojencev. In, kdo bi si mislil, tako kot Bled ali Bohinj, imajo celo asfalt!
Ker sem na dogovorjeno srečanje prispela pred dogovorjenim časom, je edina normalna rešitev – vaška krčma.
Nasmejani ljudje, prijazna gostilničarka, mimogrede, s parkiranjem ni bilo nobenih težav, pa še brezplačno je. Za videti, če bi si želela, je veliko zanimivega. Navsezadnje je Jarenina eno najstarejših naselij pri nas.
Te dni se z vrsto prireditev spominjajo 880 let prve omembe kraja. To bo praznik veselja, zabave, pelo se bo, igral se bo nogomet, tenis, tudi kegljali bodo in obujali stare navade in šege v medgeneracijskem centru. Seveda se bo, je slišati, popil tudi kak špricar …
Vendar Jarenine v različnih turističnih napovednikih nisem zasledila. Tako kot še nekaterih drugih turističnih zanimivosti na vzhodu naše slovenske kokoške. No, morda stolp v Lendavi in kakšnega vinarja, ki je dovolj agresiven, da prodre do medijev in še kam. Drugače pa, če malce pokakirikam, Bled, Bohinj, Bohinj, Bled, Jezersko, Bohinj, Bled, Bled, Bohinj …
Kar več deset tisoč kilometrov vsako leto se prevozim po državi. Od Lendave do Kopra in od Jesenic do Brežic. Ko beseda nanese na turizem, ki je nemalokrat stalnica pogovorov, slišim dokaj razočarane glasove o tem, da »na turizem pri nas pa gospodje v Ljubljani pozabljajo«. Na vzhodu naše države je to slišati kar precejkrat. Tako je bilo tudi te dni v Jarenini.
»Hm, če bi vprašali Ljubljančana, kje je Jarenina, nisem prav ziher, če vedo, kje je Jarenina,« je dejal eden od domačinov.
V državi imamo strategijo trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021. Gre za razvojni dokument, ki so ga vodili priznani domači in mednarodni strokovnjaki s področja turizma. Kot pravi ena največjih poznavalk slovenskega turizma Tanja Mihalič, ki je tudi ena osrednjih soavtoric omenjene strategije, »smer razvoja turizma ostaja trajnostni razvoj turizma oziroma, kot pravi že naslov dokumenta. Zahteve za trajnostno rast, usmeritev v petzvezdična doživetja in rast finančnih kazalnikov, predvsem deviznega priliva, pa bodo ena osrednjih nalog oziroma usmeritev.«
Bodo kdaj tudi to naselje, dolgo polčetrti kilometer na cestni povezavi med Šentiljem in Pernico, tako pogosto obiskovali »turistični« novinarji kot Bohinj in Bled? Nisem povsem prepričana, sem si oni dan nemudoma odgovorila, ko sem zapeljala mimo cesarske lipe, ki raste v središču Jarenine, posajena pa je bila v čast petdesetega rojstnega dne cesarja Franca Jožefa leta 1880.
