Kolumna Marije M. Kotnik: Kaj ljudem ni jasno

Ne morem verjeti, kaj vse doživiš v teh dneh, ko smo soočeni z največjo krizo od osamosvajanja naprej …

Kot razmeroma nerizična zdravstvena skupina, sem le najmlajša v družini, sem morala po desetih dneh iti pač v trgovino po nekaj nujnih stvari. Ne na zalogo, ker menim, da za to ni potrebe. Vrnila sem se zgrožena. Že pred vrati najmanj pet takih, ki navodil prijazne trgovke ne spoštujejo. V trgovini možak, ki se postavi na sredino oddelka z zelenjavo, telefonari in – boligabriga.


Prijaznost trgovcev in njihovi prijazni nasveti se v morju pišmeuhovskega odnosa ljudi, kupcev izgubijo kot kapljica v Piranskem zalivu. Res ne morem verjeti, kaj ljudem ni jasno v tem morju nasvetov, s katerimi nas že več kot 14 dni obsipavajo zdravstveni delavci, šef civilne zaščite in tudi novi predsednik vlade in njegov novi prijatelj, uradni govornik kriznega štaba.
Egoizem je privrel na plan. Drugače kot tako si človek res težko razumno razloži.

Vračam se iz trgovine, prepoved dogajanja na športnih igriščih velja že nekaj dni. Na igrišču ob Mislejevi v Savskem naselju v Ljubljani pa babica, dva vnuka, očitno mamica in pod koši še pet mladcev, ki sicer že nekaj dni zapored vsak dan tekmujejo, kdo bo večkrat zadel. Še pred nekaj tedni bi jih pohvalila za udeležbo, tisto družino pa zaradi bivanja na svežem zraku. Tokrat, žal, res ne razumem, kaj jim ni jasno.

Poslušam o primeru iz Kranja. Kranjski policisti so namreč obravnavali prijavo nasilnega dejanja občana do zdravstvenih delavcev. Moški ni kazal tipičnih znakov okužbe, zahteval pa je, da ga testirajo na koronavirus. Po negodovanju je kraj dogodka zapustil. Kaj človeku ni bilo jasno?

Policisti opozarjajo, da se veča število ljudi, ki se obračajo na policijo tudi z različnimi vprašanji o koronavirusu. Nekateri podatki kažejo, da je le dobra desetina klicev t. i. interventnih, nekaj pa nujnih, preostali so povezani s koronavirusom. Številko za informacije le in o koronavirusu 080 1404 je objavila že prejšnja vlada. Res ne vem, kaj se dogaja z ljudmi … kaj jim ni jasno?

Pa sem se spomnila, kako sem še v času, ko ni bilo tega posebnega stanja zaradi virusa, sedla na kolo, se prav po pravilih zapeljala po Vilharjevi cesti proti središču glavnega mesta. Po kolesarski stezi in v pravo smer. In mi pripelje naproti mlada mamica, opremljena s kolesarsko čelado, vsa odeta v najsodobnejšo kolesarsko opravo, na otroškem sedežu za njo pa otrok. Le kaj ji ni jasno, pomislim …V nasprotno smer? Pa me nahruli, ker se ji po njenem nisem dovolj hitro umaknila? Kdo je zdaj nor? Najbrž jaz, ker se nisem povsem umaknila nekomu, ki je pripeljal v napačno smer?

Nestrpnosti, ki je sicer znana spremljevalka človeštva že od nastanka, je povsod veliko in nikjer ni pravega odgovora nanjo. Večinoma si zatiskamo oči, kajti običajno nestrpnost kakršne koli oblike kaže peščica, tiho pa jo podpira marsikdo. Pravijo, da ima bogatejše sadove v okoljih, kjer se bohotita neenakost in skrajni liberalizem, kar z drugimi besedami pomeni, da zakonodaja ni zasnovana na nevtralnosti in pravičnosti. Zelo pomembna dodatna elementa, ki močno prispeva k nestrpnosti, sta tudi globalizacija in velika možnost migracij zaradi socialno-ekonomskih razmer. Vse to in še marsikaj je danes navzoče tudi pri nas, v Sloveniji. In še bolj očitno.

V parku pod blokom pa: lastniki in psi v prečudovitem pogovoru. Razdalja med njimi? Manj kot en meter! Med lastnikoma, med pasjimi ljubljenčki pa najmanj pet, šest … Če je jasno psom, mi res ni jasno, zakaj in kaj ljudem ni jasno …

Res jih občudujem in se predvsem zahvaljujem vsem zdravstvenim delavcem, vsem trgovkam in varnostnikom pred lekarnami in trgovinami ter drugim, ki skrbijo in se zelo trudijo, da bi bilo končno ljudem jasno, da je koronavirus resna stvar in da zaradi njega najranljivejši med nami umirajo. Torej, res ljudje, kaj vam še vedno ni jasno? Začnite se že končno obnašati odgovorno in ne ogrožajte drugih!

P. S. Kolumno sem spisala le nekaj ur pred vladno začasno prepovedjo javnega zbiranja.