NA EKS
Kolumna Marije M. Kotnik: Kako si upaš dvomiti, ti, državljan?
Ti, ti, nebodigatreba slovenski državljan, le kako lahko sploh podvomiš o odkritosrčnosti in poštenosti naključnih srečevalcev?
Odpri galerijo
Še naprej bom strastna kolesarka! FOTO: JURE ERŽEN
Zdi se, da je letos vrag res dokončno odnesel šalo. In to na marsikaterem področju. Pri nas še najbolj na zdravstvenem, saj smo to leto in pol bolj kot ne politično spopadanje z epidemijo koronavirusa povsem zavozili. Vse, kar je z zelo napačnim pristopom in še bolj napačnimi dejanji pri omejevanju širjenja epidemije dosegel Janez s svojimi sateliti in prijatelji, je to, da je povsem skregal ljudi med sabo. Še huje pa je, da so tako med ljudstvo vnesli sovraštvo enega do drugega in vseh do vseh, kjer tisti, ki zase menijo, da imajo prav, na najbolj brutalen način obračunavajo z onimi, ki prav tako zase menijo, da imajo prav, in obratno. Kakor koli, tak način je res svetovna posebnost.
Glede na to, kar doživljamo danes, zavozimo večinoma vse, še prej pa sprejmemo takšne odločitve, ki so večinoma tudi dolgoročno pogubne, tako za ljudi kot okolje. Dokaz tej trditvi je, da se danes ukvarjamo z verjetno najbolj koruptivnim in škodljivim projektom TEŠ 6 v vsej zgodovini države? Pa toliko opozoril je bilo in jih je z vseh koncev in krajev, sploh pri podnebnih spremembah na primer, da je treba ukrepati danes, tukaj in takoj, a se nič ne spremeni. Le koga od teh, ki so trenutno med odločevalci, zanima svež zrak in dobra zemlja čez dvajset let, kaj šele čez sto.
Primer? Tukaj je:
Ne glede na to, da je danes naša oblastna vrhuška povsem usmerjena in na trenutke se zdi tudi podrejena naši mili nam sosedi Madžarski, bi se sama, kot povsem navadna državljanka, le veliko raje zgledovala po naših drugih, na primer severnih sosedih Avstrijcih.
Lahko tudi politično, čeprav to zame niti ni tako pomembno, veliko bolj pa po vsem ostalem, predvsem pa po skrbi za okolje in prilagajanju države na to. Tako npr. lahko preberem, da avstrijske taksiste po letu 2025 čakajo velike spremembe, saj naj bi dovoljenje za obratovanje dobili le še taksiji z ničelnimi stopnjami emisij toplogrednih plinov. Na Dunaju 99 odstotkov taksijev še ni električnih, zato se je mesto priključilo pilotnemu projektu, ki predvideva električne taksije in prav posebno tehnologijo polnjenja.
Naša država pa? Še niti v povojih ne razmišlja v kakšno takšno smer, še manj da bi danes sprejela kakšen ukrep, odlok (ki so trenutnemu premierju tako ljubi) ali bolje zakon, ki bo zavezujoč in ki bi nam v prihodnje omogočal čistejše okolje in zdravo družbo. Adijo pamet, vam rečem, in zato bom še naprej strastna kolesarka. Tako zagotovo vem, da sama okolja z ničimer ne obremenjujem. Razen s seboj!
No, je pa res, da tudi spoštujem vsa pravila, za razliko od mnogih.
Držati se pravil in obenem delati dobro za ljudi je v naši deželici postalo takšna redkost, da tega niti sam Indiana Jones ne bi mogel izkopati. Verjetno si vsi tako objestni in oblastni zase mislijo nekako takole: »Veliko lažje in predvsem udobneje je, da takrat, ko sem na oblasti, izkoristim vse, da bom lahko potem, ko ne bom več, še naprej zajebaval in nategoval ljudi ter se jim zaradi prepolnih žepov še naprej posmehoval, kako neumni da so, ker so mi s tako lahkoto omogočili, da sem lahko jemal na veliko in za to nikoli nič odgovarjal.«
Takšno, se mi zdi, je stanje duha pri nas, zlasti pri tistih, ki vedno znova in znova goljufajo, lažejo in potem, ko jih nekdo zasači s prsti v marmeladi ali na to sploh opozori, zganjajo tak vik in krik, češ, kako so oni najbolj pošteni, da normalnega človek prime, da bi se iz tega kaosa in narobe države enostavno izključil.
Da je kapital povsem nadvladal humanost in sočutje, je pač dejstvo. To je v zadnjih desetletjih verjetno jasno tudi tistim naivnim, ki so vse do zdaj najbrž še verjeli, da mogoče na koncu pa le prevlada sočutje nad denarjem.
Naj vsem tem naivnežem povem, da so se presneto in vseskozi zelo motili. Denar in z njim moč sta pač vedno zmagovalca, kakor koli obrneš. To velja za vsa področja družbenega delovanja, zdravstvenega, gospodarskega, kulturnega, okoljskega.
Pa da o tem, kako do vsega tega pride, kako se vedno znova povsem naključno srečujejo na najbolj luksuznih, eminentnih pa tudi povsem običajnih in zahojenih koncih in krajih vedno pravi in eni in isti ljudje, sploh ne govorim.
Res, le kako lahko navaden državljan sploh podvomi o njihovi odkritosrčnosti in poštenosti in ne verjame, da je vse skupaj eno veliko naključje, ki pa se redno ponavlja vsa leta naše samostojne države. Hja, le kako lahko dvomiš, ti, ti, nebodigatreba državljan?
Glede na to, kar doživljamo danes, zavozimo večinoma vse, še prej pa sprejmemo takšne odločitve, ki so večinoma tudi dolgoročno pogubne, tako za ljudi kot okolje. Dokaz tej trditvi je, da se danes ukvarjamo z verjetno najbolj koruptivnim in škodljivim projektom TEŠ 6 v vsej zgodovini države? Pa toliko opozoril je bilo in jih je z vseh koncev in krajev, sploh pri podnebnih spremembah na primer, da je treba ukrepati danes, tukaj in takoj, a se nič ne spremeni. Le koga od teh, ki so trenutno med odločevalci, zanima svež zrak in dobra zemlja čez dvajset let, kaj šele čez sto.
Primer? Tukaj je:
Ne glede na to, da je danes naša oblastna vrhuška povsem usmerjena in na trenutke se zdi tudi podrejena naši mili nam sosedi Madžarski, bi se sama, kot povsem navadna državljanka, le veliko raje zgledovala po naših drugih, na primer severnih sosedih Avstrijcih.
Lahko tudi politično, čeprav to zame niti ni tako pomembno, veliko bolj pa po vsem ostalem, predvsem pa po skrbi za okolje in prilagajanju države na to. Tako npr. lahko preberem, da avstrijske taksiste po letu 2025 čakajo velike spremembe, saj naj bi dovoljenje za obratovanje dobili le še taksiji z ničelnimi stopnjami emisij toplogrednih plinov. Na Dunaju 99 odstotkov taksijev še ni električnih, zato se je mesto priključilo pilotnemu projektu, ki predvideva električne taksije in prav posebno tehnologijo polnjenja.
Naša država pa? Še niti v povojih ne razmišlja v kakšno takšno smer, še manj da bi danes sprejela kakšen ukrep, odlok (ki so trenutnemu premierju tako ljubi) ali bolje zakon, ki bo zavezujoč in ki bi nam v prihodnje omogočal čistejše okolje in zdravo družbo. Adijo pamet, vam rečem, in zato bom še naprej strastna kolesarka. Tako zagotovo vem, da sama okolja z ničimer ne obremenjujem. Razen s seboj!
No, je pa res, da tudi spoštujem vsa pravila, za razliko od mnogih.
Držati se pravil in obenem delati dobro za ljudi je v naši deželici postalo takšna redkost, da tega niti sam Indiana Jones ne bi mogel izkopati. Verjetno si vsi tako objestni in oblastni zase mislijo nekako takole: »Veliko lažje in predvsem udobneje je, da takrat, ko sem na oblasti, izkoristim vse, da bom lahko potem, ko ne bom več, še naprej zajebaval in nategoval ljudi ter se jim zaradi prepolnih žepov še naprej posmehoval, kako neumni da so, ker so mi s tako lahkoto omogočili, da sem lahko jemal na veliko in za to nikoli nič odgovarjal.«
Avstrijske taksiste po letu 2025 čakajo velike spremembe. FOTO: DEJAN JAVORNIK
Takšno, se mi zdi, je stanje duha pri nas, zlasti pri tistih, ki vedno znova in znova goljufajo, lažejo in potem, ko jih nekdo zasači s prsti v marmeladi ali na to sploh opozori, zganjajo tak vik in krik, češ, kako so oni najbolj pošteni, da normalnega človek prime, da bi se iz tega kaosa in narobe države enostavno izključil.
Da je kapital povsem nadvladal humanost in sočutje, je pač dejstvo. To je v zadnjih desetletjih verjetno jasno tudi tistim naivnim, ki so vse do zdaj najbrž še verjeli, da mogoče na koncu pa le prevlada sočutje nad denarjem.
Naj vsem tem naivnežem povem, da so se presneto in vseskozi zelo motili. Denar in z njim moč sta pač vedno zmagovalca, kakor koli obrneš. To velja za vsa področja družbenega delovanja, zdravstvenega, gospodarskega, kulturnega, okoljskega.
Pa da o tem, kako do vsega tega pride, kako se vedno znova povsem naključno srečujejo na najbolj luksuznih, eminentnih pa tudi povsem običajnih in zahojenih koncih in krajih vedno pravi in eni in isti ljudje, sploh ne govorim.
Res, le kako lahko navaden državljan sploh podvomi o njihovi odkritosrčnosti in poštenosti in ne verjame, da je vse skupaj eno veliko naključje, ki pa se redno ponavlja vsa leta naše samostojne države. Hja, le kako lahko dvomiš, ti, ti, nebodigatreba državljan?
