Kolumna Marije M. Kotnik: Laž ima boleče grlo

Pred kratkim mi je v roke prišel zapis, kjer je bilo na dolgo in široko opisano, da laganje ogroža zdravje. Branje mi je postalo še posebno zanimivo v luči današnjega trenutka, ko se zdi, da marsikdo, ki je trenutno dejaven na javno-politični slovenski sceni, s takšno lahkoto in brez premisleka pihne kakšno debelo laž.


Še največkrat se takšnih za lase privlečenih »resnic« radi znebijo poslanci v parlamentu. Kot da se ne bi zavedali, da vsakršni nečedni posli prej ali slej pridejo na dan in da jih bo roka pravice, četudi počasna in četudi nemalokrat prepozno, enkrat vendarle dosegla. Če ne pri nas, pa na kakšnem evropskem sodišču … Upam.

Več ko boste lagali, več posledic boste imeli, sem med drugim prebrala v tistem zapisu. Poleg tega laganje zelo slabo vpliva na zdravje človeka, so med drugim ugotovili ameriški psihologi z univerze v Indiani. V raziskavi so sto ljudi priključili na detektor laži in dva meseca spremljali, kaj se dogaja v njihovem telesu, ko lažejo. Rezultati so pokazali, da bolj ko so lagali, slabše je bilo njihovo fizično in psihično počutje. Znanstveniki so še sporočili, da so bili najpogostejši simptomi, ki so jih ugotovili pri sodelujočih v raziskavi, psihične težave, kot so nervoza, brezvoljnost in stres. Pri njih so opazili tudi fizične znake, ki ogrožajo zdravje. Lažnivci so imeli več glavobolov in tudi več težav z grlom.

No, poleg laganja pa naše psihično in fizično počutje in zdravje lahko ogroža tudi zanemarjanje spomina. Neke druge študije so pokazale, da je »kravžljanje« možganov najbolj koristna preventiva pred raznimi motnjami spomina in tudi slabšanja zdravja. Angleški psihiater J. Snowdon je to dokazal, ko je delal študijo pri nunah. Po smrti je vzel njihove možgane in ugotovil, da so bile tiste, ki so bile manj dovzetne za branje ali kognitivne sposobnosti, druženje, igre, pisanje, bolj podvržene razvoju alzheimerjeve bolezni. Zato, četudi, bo nekdo jutri zbolel zaradi alzheimerjeve bolezni, bo dolgo dlje kompenziral bolezen in bo imel bolj kakovostno življenje, če bo kognitivno močan, še pravijo psihiatri.

Tudi zato, še poudarjajo, je vsa življenjska obdobja treba čim bolj uporabljati spomin, kognitivne sposobnosti, pozornost, govor, spomin, vidno-prostorske in izvršilne sposobnosti. Čim več je treba delati na tem. Čim več uporabljati računalnik, brati knjige, se pogovarjati. Dejstvo je, da po 40. letu veliko tega ne želimo več. Tako imenovana mentalna fluidnost začenja izzvenevati, vedno manj hrepenimo po novem, vedno bolj želimo rutino. Ne želimo si kupiti novega telefona, ne želimo se naučiti kaj novega. V generaciji, trenutno stari 60 let, nekateri sploh ne želijo uporabljati računalnika, so ga zavrnili.

Drugo kritično obdobje je, ko gremo v pokoj. Tudi na tem področju je Slovenija specifična, ugotavljajo nekateri strokovnjaki. V zahodnih državah se nekomu, ki gre v pokoj, položaj v družbi bistveno ne spremeni. Je zaželen, spoštovan, obdrži veliko prestižnih, kdaj tudi lukrativnih funkcij, finančno je povsem oskrbljen. Pri nas pa je velikokrat tako, da si danes glavni, jutri pa odžagan. To je zelo kritično za dobro človeka. Prehod odhoda v pokoj mora nujno biti pravilno načrtovan, organiziran, predviden, da človek ostane še vedno aktiven. Tudi mentalno.

In ko takole kravžljam možgančke, se tu in tam tudi zamislim. Vendar sem skoraj takoj spet dobre volje. Ne boli me glava, še manj grlo, noge imam še vedno dolge, pa tudi volje za marsikaj mi ne manjka. Z mano bi pač psihologi iz Indiane imeli statistične težave. Številni v naši preljubi domovini pa bi izsledke ameriških znanstvenikov le potrdili. Nekajkrat!