Kolumna Marije M. Kotnik: Pošta? Ukinjena!

Najprej sem bila presenečena. Nato začudena, na koncu pa – šokirana!
Ovojnica me je čakala v poštnem nabiralniku. Prispela je iz Maribora, na njej pa oznaka »prednostno/priority.« Seveda sem jo v kupu pošiljk tistega dne prednostno odprla in začela brati.


»Obvestilo o zaprtju pošte 1112 Ljubljana … Tako skladno s 6. členom Splošnega akta o kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve (Ur. L. RS. Št. 47/2010) s 1. oktobrom 2021 zapiramo pošto 1112 Ljubljana na naslovu Luize Pesjakove ulica 9,« je pisalo. Vodja oddelka prodajne podpore v Pošti Slovenije pa je še dodala, da se »zahvaljuje za razumevanje in me lepo pozdravlja«.
Seveda sem bila začudena.

Dobro vem, da se slovenska Pošta, družba, iz tradicionalnega poštnega vse bolj spreminja v poštno-logistično podjetje.
V družbi pojasnjujejo, da se Pošta pri nas tako kot drugje po svetu že več let spopada z zmanjšanjem števila pisemskih pošiljk, epidemija in digitalizacija poslovanja pa sta to še pospešili. Vse to vodi v racionalizacijo tako pri dostavah klasičnih pisemskih pošiljk kot pri mreži poštnih poslovalnic, kar marsikdaj slabo voljo povzroča tako pri uporabnikih storitev kot pri zaposlenih. »Zato se tako vodstvo Pošte Slovenije kot Sindikat poštnih delavcev zavzemata za zakonske spremembe pri izvajanju univerzalne poštne storitve,« še radi povedo in dodajo, da se še posebno v času epidemije močno povečuje obseg paketnih pošiljk. Ta zelo niha, zato se, še pojasnjujejo na Pošti, prav na tem področju odločajo tudi za najemanje zunanjih sodelavcev, saj da jim to omogoča lažje in hitrejše prilaganje obsegu poslovanja.

To, da je bila na omenjeni poštni poslovalnici, ki jo od 1. oktobra letos pač ne bo več, nenehna gneča (pa ne zaradi nemara počasnih zaposlenih, ampak zaradi precejšnega števila ljudi, strank), najbrž nikogar ne zanima. Vsaj med odločevalci ne. Stranke pa, le koga še zanimajo stranke, ljudje.
Ker sem še razmeroma mlada, sem si zapomnila prav zanimivo vestičko, ki bo te dni stara kakih deset mesecev. Takrat sem prebrala: »Sindikat poštnih delavcev Slovenije, eden od dveh reprezentativnih sindikatov na Pošti Slovenije, je z vodstvom SLS v sredo v DZ vložil skoraj 7000 podpisov za spremembo zakona o poštnih storitvah.


Cilj zakona je med drugim zaustaviti škodljivo zapiranje poštnih poslovalnic na slovenskem podeželju in tudi v mestih, so sporočili iz SLS. Za SLS je nesprejemljivo, da je že doslej prišlo do množičnega zapiranja poštnih poslovalnic zaradi zahtev po 12-odstotnem donosu na kapital pri poslovanju Pošte Slovenije.«
Ali ni tale SLS satelit oziroma hči od velikega SDS? Se mu ne upa nič reči? Kje je zavzemanje za ljudi?
Kaj bi le bilo, če bi se kdo, kdor koli, odločil, da zapre vaške gostilne, gasilske domove, joj, bog ne daj cerkve ...?
Ne, to pa ne …

Vzeti, pravzaprav zapreti pošto starejšim je nekaj podobnega, kot bi vernikom zaprli cerkev in bi ti na svete maše morali v deset in več kilometrov oddaljeno cerkev. Bi SLS vztrajal pri svojem? Ha, ha-ha-ha.
V Sloveniji ne vemo, kaj bo v prihodnje, ne razmišljamo več dosti o državi in tudi nismo v položaju marsikatere druge države, kjer se jim o tem sploh ni treba beliti las. Mi smo le navidezno soočeni z velikimi državniškimi zadevami, recimo EU, in malo manj z Natom; v resnici pa se z državo srečujemo predvsem prek poštnih nabiralnikov, zabojnikov za smeti, pasjih iztrebkov, izpušnih plinov, taks, prepovedi, normativov, prepiranj in političnega šopirjenja …

Mojo dolgoletno poštno okence pa bodo kmalu zaprli. Izbrisali z obličja soseske. Minister Gregor pa nič. Tudi drugi bodo tiho. Je menda šef št. 1. tako ukazal! Še sreča, da bo Pošta Slovenije na koncu leta evidentirala dobiček. Le kdo ga bo pobasal v žep? Samo vprašam.