NA EKS
Kolumna Marije M. Kotnik: Veseli mesec prepovedi
Le kako se potem človek naj sprosti, če je vse prepovedano, bi se lahko ob tem vprašali. Pa se mi vendarle zdi, da smo letošnjega decembra prekosili sami sebe.
Odpri galerijo
Na nacionalki so pred začetkom osrednjega dnevnika objavili oglas prodajalca pirotehničnih sredstev, v nadaljevanju pa skoraj na začetku prispevek, ki je pozival, naj teh istih sredstev ne uporabljamo. FOTO: arhiv
Danes je zadnji dan v letu. Končno, bom rekla. Pa ne zgolj zato, ker bi bilo tole izdihavajoče leto tako zelo naporno. Sploh ne. Bilo je prav prijetno, v celoti gledano. Je bil pa precej kaotičen in poln nesorazmerij zadnji mesec. Izmenjaje smo skoraj vsak decembrski dan brali, poslušali, gledali podučevanja, kako se je treba veseliti, se sprostiti, pustiti stare zamere, biti takšen ali drugačen. Istočasno pa ni bilo še nikoli toliko opozoril, prepovedi, pozivanja k odgovornemu ravnanju na vseh področjih.
Le kako se potem človek naj sprosti, če je vse prepovedano, bi se lahko ob tem vprašali. Pa se mi vendarle zdi, da smo letošnjega decembra prekosili sami sebe.
Tako so mediji od vseh svetih naprej ljudi pozivali, naj decembra upoštevajo, da ne bodo sedli pijani za volan, pa da naj ne pretiravajo s hrano in alkoholom na sploh, pa da naj ne podarjajo živih bitij za darila in tudi naj ne pretiravajo z darili, pa da naj ne mečejo petard in drugih eksplozivnih sredstev, pa da živali niso darila …
Vsakodnevno kazanje razcefranih prstov na rokah, otrok, ki jim je odpihnilo uho ali so bili poškodovani po obrazu, rokah, nogah, tudi ni manjkalo. Prav zanimivo je na primer bilo, ko so na nacionalki pred začetkom osrednjega dnevnika objavili oglas prodajalca pirotehničnih sredstev, v nadaljevanju pa skoraj na začetku prispevek, ki je pozival, naj teh istih sredstev ne uporabljamo. Nerazumljivo, vsaj zame.
Mar ne bi bilo bolje, da bi se oglaševanja vseh teh sredstev, ki tako ljudem kot živalim lahko naredijo le škodo, preprosto vzdržali? Mar ne bi bil to največji prispevek k temu, da v prihodnje o strašnih prizorih poškodovanih mladostnikov in otrok prav z omenjenimi pirotehničnimi sredstvi sploh ne bi bilo treba objavljati. Očitno nas ne strezni niti podatek, da je več kot 80 odstotkov tistih, ki se v norem decembru poškodujejo na tako neumen način in ostanejo zaznamovani za vse življenje, mlajših od 20 let.
Da o opozorilih, prošnjah, moledovanjih, ki so se v vseh medijih vrstili vsak dan decembra, naj s pokanjem ne strašimo in dodatno poškodujemo hišnih ljubljenčkov, sploh ne pišem.
V zadnjih dneh so še zadnji apel vsem, ki jim je kaj mar za zapuščene živali, poslali iz zavetišča Horjul ter pozvali k odgovornemu posvajanju malih živali.
»Kampanja Tačke Igračke je namenjena ozaveščanju odgovornega posvajanja malih živali iz zavetišč in v ospredje postavlja zavezo za oskrbo, nego in zaščito malih živali. Tačke Igračke so nastale kot pobuda za odgovorno in preudarno ravnanje z živalmi. To še posebno velja v primerih, ko so posvojene živali namenjene za darila, saj se ravno v teh primerih najpogosteje zgodi, da živali znova končajo na cesti ali v zavetišču. Mačke in psi pa se ob pogostih spremembah okolja in lastnikov vedno težje privajajo na spremembe, s čimer se niža zaupanje in kakovost življenja malih živali,« so zapisali.
Opozoril in prepovedi je bilo toliko, da si jih navaden človek kar težko zapomni, mar ne?
Koliko jih potem res tudi upoštevamo, je težko reči. A takole na prste in čez uč bi lahko rekla, da bolj malo. Zakaj bi se sicer vsakodnevna opozorila, da nečesa ne bi bilo dobro početi, ker nam preprosto škodi, v tem mesecu tako razširila.
In ker je danes res zadnji dan v 2018 in ker nas le še nekaj ur loči od čarobnega novega, ko bo pa čisto vse drugače, vsem v Sloveniji želim, da bi v naslednjem letu v vsakdanje življenje vključili tudi kanček zdrave kmečke pameti. Prepričana sem, da takrat vseh teh opozoril, kaj je prav in kaj ne, ne bo več potrebnih. In takrat bomo najbrž res praznovali veseli december tako, kot bi ga bilo treba. In takrat bodo tudi prazniki tisto, kar bi morali biti. Čas, ko se bolj posvetimo drug drugemu, si namenjamo čas in pozornost in čim več prijetnega počnemo skupaj. Brez opozoril, direktiv in navodil, kaj smemo in česa ne!
Le kako se potem človek naj sprosti, če je vse prepovedano, bi se lahko ob tem vprašali. Pa se mi vendarle zdi, da smo letošnjega decembra prekosili sami sebe.
Tako so mediji od vseh svetih naprej ljudi pozivali, naj decembra upoštevajo, da ne bodo sedli pijani za volan, pa da naj ne pretiravajo s hrano in alkoholom na sploh, pa da naj ne podarjajo živih bitij za darila in tudi naj ne pretiravajo z darili, pa da naj ne mečejo petard in drugih eksplozivnih sredstev, pa da živali niso darila …
Na nacionalki so pred začetkom osrednjega dnevnika objavili oglas prodajalca pirotehničnih sredstev, v nadaljevanju pa skoraj na začetku prispevek, ki je pozival, naj teh istih sredstev ne uporabljamo. FOTO: arhiv
Vsakodnevno kazanje razcefranih prstov na rokah, otrok, ki jim je odpihnilo uho ali so bili poškodovani po obrazu, rokah, nogah, tudi ni manjkalo. Prav zanimivo je na primer bilo, ko so na nacionalki pred začetkom osrednjega dnevnika objavili oglas prodajalca pirotehničnih sredstev, v nadaljevanju pa skoraj na začetku prispevek, ki je pozival, naj teh istih sredstev ne uporabljamo. Nerazumljivo, vsaj zame.
Mar ne bi bilo bolje, da bi se oglaševanja vseh teh sredstev, ki tako ljudem kot živalim lahko naredijo le škodo, preprosto vzdržali? Mar ne bi bil to največji prispevek k temu, da v prihodnje o strašnih prizorih poškodovanih mladostnikov in otrok prav z omenjenimi pirotehničnimi sredstvi sploh ne bi bilo treba objavljati. Očitno nas ne strezni niti podatek, da je več kot 80 odstotkov tistih, ki se v norem decembru poškodujejo na tako neumen način in ostanejo zaznamovani za vse življenje, mlajših od 20 let.
Da o opozorilih, prošnjah, moledovanjih, ki so se v vseh medijih vrstili vsak dan decembra, naj s pokanjem ne strašimo in dodatno poškodujemo hišnih ljubljenčkov, sploh ne pišem.
Opozoril in prepovedi je bilo toliko, da si jih navaden človek kar težko zapomni, kajne? Koliko jih potem res tudi upoštevamo, je težko reči.
V zadnjih dneh so še zadnji apel vsem, ki jim je kaj mar za zapuščene živali, poslali iz zavetišča Horjul ter pozvali k odgovornemu posvajanju malih živali.
»Kampanja Tačke Igračke je namenjena ozaveščanju odgovornega posvajanja malih živali iz zavetišč in v ospredje postavlja zavezo za oskrbo, nego in zaščito malih živali. Tačke Igračke so nastale kot pobuda za odgovorno in preudarno ravnanje z živalmi. To še posebno velja v primerih, ko so posvojene živali namenjene za darila, saj se ravno v teh primerih najpogosteje zgodi, da živali znova končajo na cesti ali v zavetišču. Mačke in psi pa se ob pogostih spremembah okolja in lastnikov vedno težje privajajo na spremembe, s čimer se niža zaupanje in kakovost življenja malih živali,« so zapisali.
Opozoril in prepovedi je bilo toliko, da si jih navaden človek kar težko zapomni, mar ne?
Policisti v sodelovanju z zdravniki tudi letos opozarjajo na posledice nepremišljene rabe pirotehnike, ki lahko za vedno zaznamuje življenje posameznika. FOTO: Leon Vidic/Delo
Koliko jih potem res tudi upoštevamo, je težko reči. A takole na prste in čez uč bi lahko rekla, da bolj malo. Zakaj bi se sicer vsakodnevna opozorila, da nečesa ne bi bilo dobro početi, ker nam preprosto škodi, v tem mesecu tako razširila.
In ker je danes res zadnji dan v 2018 in ker nas le še nekaj ur loči od čarobnega novega, ko bo pa čisto vse drugače, vsem v Sloveniji želim, da bi v naslednjem letu v vsakdanje življenje vključili tudi kanček zdrave kmečke pameti. Prepričana sem, da takrat vseh teh opozoril, kaj je prav in kaj ne, ne bo več potrebnih. In takrat bomo najbrž res praznovali veseli december tako, kot bi ga bilo treba. In takrat bodo tudi prazniki tisto, kar bi morali biti. Čas, ko se bolj posvetimo drug drugemu, si namenjamo čas in pozornost in čim več prijetnega počnemo skupaj. Brez opozoril, direktiv in navodil, kaj smemo in česa ne!
