Kolumna Marije M. Kotnik: Zavajanje

Toliko zavajanja, kot sem ga deležna v zadnjem času, priznam, še nisem doživela v svoji stoletni karieri, čeprav jih imam komaj nekaj čez petdeset.

Kupec ta in ta je v košarico pri enem od menda najboljših sosedov dal tudi vrečko mandarin, oglaševanih kot odličen nakup, saj bi za 2 kilograma neto teže odštel le 2,19 evra. Seveda se je tega razveselil, rad ima sadje in še posebno citruse v tem jesenskem času.

Na blagajni pa presenečenje ali kar že šok, ki mu je izbrisal nasmeh z obraza. Namesto neto teže dveh kilogramov je namreč ugotovil, da je za ta oglaševani izdelek dobil dobrih 30 dekagramov manj, zgolj 1,68 kg. Zaračunali so mu polno ceno. Ker je varčen gospod, nekaj malega pa se spozna tudi na trgovino, saj je v njej preživel precejšen del svojega delovnega in aktivnega življenja, je nemudoma zastrigel z ušesi. Da bi nergal nič krivi blagajničarki, tako nič ne pomaga.

Minulo soboto sem tudi sama kupila oglaševano robo in jo – preplačala. Preverjeno sem postala – nategnjena. Zavajanje in nateg sem poplaknila s kavico.

Te nesrečne mandarine očitno niso osamljen primer. Vse več je izdelkov, ki jih oglašujejo kot odličen nakup. Na koncu pa nasršeno ugotoviš, da je vse skupaj nateg.

Po nakupu sem doma skočila na kavč, pred TV. In spet vidim oglas za skoraj taiste citruse. Kot da bi me vabili, pridite, da vas zavedemo. »Hm,« sem pomislila, »če bi bil Russell Crowe, morda, ampak ker vem, da mi to sporoča nekdo drug, ne, res ne, hvala … Do nadaljnjega.«

Potem zasledim, kako me zavajajo z različnimi oddajami, ki jih nekateri na trenutno NovaRTVSLO napovedujejo kot »oh-in-sploh,« se pa izkaže, da so hudimano zavajajoče. Tudi tista o »usodi javne TV« ..., v kateri sodelujejo znani obrazi, ki jim je za javnost bolj malo mar, tako kot uradni oz. službeni prikimovalki, sedeči med gosti na sredini, kot jo je poimenoval novinar Vala 202 v četrtek, 13. oktobra, nekje okoli 9. ure dopoldne v svojem nagovoru.

Mi je pa malce smešno, ker o nekem javnem zavodu, ki ti gre v zadnjem času, mimogrede, izjemno na živce, ne smeš skoraj nikjer nič javno povedati. Takoj sem ožigosana kot državni sovražnik številka 1, prasica in ortokomunistka in sovražnica osamosvojiteljev, ki so v želji po »Švici na Balkanu« iz Frankfurta osvobajali Slovenijo ali se ukvarjali z nakupom in preprodajo orožja, državljanstvih in, žal, drogo.

Nekako tako se počutim, kot da bi me pičil komar, a ne smem niti ziniti, kaj šele po nemarnem omeniti teh pikajočih dvokrilcev. Tudi oni menda imajo neke svoje pravice.

In odkar je novo vodstvo nacionalne televizije, nas Nova24RTVSLO/1. program s svojimi najnovejšimi pridoneski stalno pika s svojo arogantnostjo, v kar se je zdaj vpletla še neka politika, mi pa si moramo lajšati življenje z autani. Saj veste, za boj proti komarjem, kar pa je zgolj bitka z mlini na veter. Kot z birokracijo.

Mi je te dni nekdo dejal: »Če bi lahko merili specifično težo blefa, neznanja in zavajanja ter debilnosti, s katero nas bombardirajo v zadnjem času, bi zavajanje trgovine, politike, dokazovanja pred drugimi, faušija … močno prednjačili pred alkimijo, astrologijo in podobnimi vedami, saj v resnici dosega neslutene rezultate.«