NA EKS
Kolumna Marije Mice Kotnik: Ko še robot ne pomaga
Kar nekajkrat sem te dni sedela z znanci, ki so tako ali drugače povezani z zdravstvom. In bila presenečena, negativno, koliko so imeli povedati, kako je vse več zdravnikov vezanih na politiko.
Odpri galerijo
Politiki zdrave, kmečke in doktorske pameti pač ne spoštujejo. FOTO: MATEJ DRUŽNIK
Ta petek bodo v Tehniškem muzeju Slovenije odprli začasno razstavo Robot.si: Začetki slovenske industrijske robotike. Postavitev, ki bo v Bistri na ogled od petka, 18. septembra 2020, do nedelje, 30. maja 2021, bo predstavila zgodovino robotov pri nas in v svetu, njihov razvoj in vlogo v industriji ter na drugih področjih, denimo v medicini. Na ogled bo tudi nekaj ohranjenih robotov in drugih predmetov, ki pričajo o bogatem znanju in ustvarjalnosti slovenskih strokovnjakov.
Najbrž si jo bom ogledala v najboljši družbi.
Sem pa ob tem pomislila o nekako mojem področju; o robotih v zdravstvu.
Danes jih v medicini s pridom uporabljajo pri določanju bolezni, kjer z odlično ponovljivostjo poskrbijo za objektivnost; v kirurgiji, kjer operaterjem z izjemno natančnostjo omogočajo hitreje opraviti posege in zmanjšujejo nevarnost posegov; v rehabilitaciji, kjer bolnikom olajšajo in pospešijo okrevanje; v protezah in eksoskeletih, ki osebam z izgubljeno okončino, udom ali funkcijo okončine povrnejo samostojnost in omogočijo ponovno opravljanje vsakodnevnih aktivnosti.
Robotska kirurgija pa je, kot mi povedo, najbolj razvita, razširjena in znana veja robotike v medicini. Razvoj kirurških robotov izhaja iz želje po natančnejši, hitrejši in neinvazivni izvedbi kirurškega posega. Začetki razvoja segajo v devetdeseta leta prejšnjega stoletja, ko so industrijskega robota Pumo 560 z natančnostjo 0,05 mm tako predelali, da so ga lahko uporabili za stereoskopsko biopsijo možganov. Leta 1992 je podjetje Integrated Surgical Systems razvilo kirurškega robota ROBODOC za pomoč pri operacijah ter zamenjavi kolka in kolena. Kirurg s pomočjo slik računalniške tomografije pripravi načrt posega, ROBODOC pa nato opravi operacijo. Klinične raziskave so pokazale, da je natančnejši od konvencionalnih metod. Čeprav je bilo z njim v Evropi doslej opravljenih že več tisoč posegov, ga v Ameriki in po svetu zaradi težav pri pridobivanju certifikata ameriške agencije za zdravila FDA redno uporabljajo šele zadnja leta.
Te dni sem zasledila izjavo ministra za javno upravo Boštjana Koritnika, ki se mi zdi eden manj spolitiziranih ministrov v zdajšnji vladi (no, to je moje osebno mnenje). Dejal je: »Samo tehnologija ni dovolj, pametni morajo biti tudi ljudje.«
Tu pa sem malce zastrigla z ušesi. Kar nekajkrat sem te dni sedela z znanci, ki so tako ali drugače povezani z zdravstvom. In bila presenečena, negativno, koliko so imeli povedati, kako je vse več zdravnikov vezanih na politiko.
In me je v hipu prešinil pomislek, da je naveza politiki-zdravniki nekako logična (resda skregana s zdravo pametjo, vendar vseeno ...), saj se itak pri nas ukvarjamo pretežno le s politiko. In so zdravniki dojeli, da bi jim morda na tak način uspelo v kakšni njihovi nameri. No, se pa vse bolj zdi, da so kljub fakultetam in visokim šolam ter specializacijam spregledali, da politiki zdrave, kmečke in doktorske pameti pač ne spoštujejo!
Pred nekaj meseci, če se ne motim junija letos, se je dvanajst slovenskih zdravnikov, med katerimi so bili Erik Brecelj, Marko Noč, Samo Vesel, Matija Krkovič itd., podpisalo pod pismo, v katerem so bili kritični do politikantskih nastopov nekdanjega ministra za zdravje Dušana Kebra.
Spomnim se, kako so pred leti, ko je politika iskala novega ministra za zdravstvo, skoraj v en glas opozarjali, naj se politika ne vmešava v stroko. Interventni kardiolog Marko Noč pa je že nekajkrat javno povedal, da je velika težava v zdravstvu, da je to v bistvu ladja, ki pluje brez kapitana, pri čemer je še hujše, da sploh ne ve, kam pluje. »Potrebujemo nekoga, ki je pošten, sposoben in ima kmečko logiko,« je povedal, o korupciji v zdravstvu pa pojasnil, da gre za izjemno dodelan sistem legalizirane kraje davkoplačevalskega denarja, ki je najkrivičnejši do marljivih ljudi, na katerih sloni ves zdravstveni sistem.
Pa smo pri politiki. In zdravstvu. In njuni zlizanosti. Pri tem roboti ne pomagajo kaj veliko. In tudi ministrovih besed nihče ne želi slišati.
Najbrž si jo bom ogledala v najboljši družbi.
Sem pa ob tem pomislila o nekako mojem področju; o robotih v zdravstvu.
Robotska kirurgija je najbolj razvita, razširjena in znana veja robotike v medicini. FOTO: IGOR ZAPLATIL
Danes jih v medicini s pridom uporabljajo pri določanju bolezni, kjer z odlično ponovljivostjo poskrbijo za objektivnost; v kirurgiji, kjer operaterjem z izjemno natančnostjo omogočajo hitreje opraviti posege in zmanjšujejo nevarnost posegov; v rehabilitaciji, kjer bolnikom olajšajo in pospešijo okrevanje; v protezah in eksoskeletih, ki osebam z izgubljeno okončino, udom ali funkcijo okončine povrnejo samostojnost in omogočijo ponovno opravljanje vsakodnevnih aktivnosti.
Robotska kirurgija pa je, kot mi povedo, najbolj razvita, razširjena in znana veja robotike v medicini. Razvoj kirurških robotov izhaja iz želje po natančnejši, hitrejši in neinvazivni izvedbi kirurškega posega. Začetki razvoja segajo v devetdeseta leta prejšnjega stoletja, ko so industrijskega robota Pumo 560 z natančnostjo 0,05 mm tako predelali, da so ga lahko uporabili za stereoskopsko biopsijo možganov. Leta 1992 je podjetje Integrated Surgical Systems razvilo kirurškega robota ROBODOC za pomoč pri operacijah ter zamenjavi kolka in kolena. Kirurg s pomočjo slik računalniške tomografije pripravi načrt posega, ROBODOC pa nato opravi operacijo. Klinične raziskave so pokazale, da je natančnejši od konvencionalnih metod. Čeprav je bilo z njim v Evropi doslej opravljenih že več tisoč posegov, ga v Ameriki in po svetu zaradi težav pri pridobivanju certifikata ameriške agencije za zdravila FDA redno uporabljajo šele zadnja leta.
Te dni sem zasledila izjavo ministra za javno upravo Boštjana Koritnika, ki se mi zdi eden manj spolitiziranih ministrov v zdajšnji vladi (no, to je moje osebno mnenje). Dejal je: »Samo tehnologija ni dovolj, pametni morajo biti tudi ljudje.«
Tu pa sem malce zastrigla z ušesi. Kar nekajkrat sem te dni sedela z znanci, ki so tako ali drugače povezani z zdravstvom. In bila presenečena, negativno, koliko so imeli povedati, kako je vse več zdravnikov vezanih na politiko.
In me je v hipu prešinil pomislek, da je naveza politiki-zdravniki nekako logična (resda skregana s zdravo pametjo, vendar vseeno ...), saj se itak pri nas ukvarjamo pretežno le s politiko. In so zdravniki dojeli, da bi jim morda na tak način uspelo v kakšni njihovi nameri. No, se pa vse bolj zdi, da so kljub fakultetam in visokim šolam ter specializacijam spregledali, da politiki zdrave, kmečke in doktorske pameti pač ne spoštujejo!
Pred nekaj meseci, če se ne motim junija letos, se je dvanajst slovenskih zdravnikov, med katerimi so bili Erik Brecelj, Marko Noč, Samo Vesel, Matija Krkovič itd., podpisalo pod pismo, v katerem so bili kritični do politikantskih nastopov nekdanjega ministra za zdravje Dušana Kebra.
Politiki zdrave, kmečke in doktorske pameti pač ne spoštujejo. FOTO: MATEJ DRUŽNIK
Spomnim se, kako so pred leti, ko je politika iskala novega ministra za zdravstvo, skoraj v en glas opozarjali, naj se politika ne vmešava v stroko. Interventni kardiolog Marko Noč pa je že nekajkrat javno povedal, da je velika težava v zdravstvu, da je to v bistvu ladja, ki pluje brez kapitana, pri čemer je še hujše, da sploh ne ve, kam pluje. »Potrebujemo nekoga, ki je pošten, sposoben in ima kmečko logiko,« je povedal, o korupciji v zdravstvu pa pojasnil, da gre za izjemno dodelan sistem legalizirane kraje davkoplačevalskega denarja, ki je najkrivičnejši do marljivih ljudi, na katerih sloni ves zdravstveni sistem.
Pa smo pri politiki. In zdravstvu. In njuni zlizanosti. Pri tem roboti ne pomagajo kaj veliko. In tudi ministrovih besed nihče ne želi slišati.
