Kolumna Marije Mice Kotnik: Krivci in marsovci

Ko se takole prebijam skozi dneve, tedne, ne morem mimo dejstva, da me obkrožajo krivci. Poslušam, berem in ugotavljam, da smo kar naenkrat vsi krivi za vse. Krivci od A do Ž. Pa še strankarski kartel je doumel, da nenehno potrebuje vsaj enega krivca. Slamnatega ali kakršnega koli že!

Sem nedavno prisluhnila bizarnemu nastopu koalicijskega poslanca NSi Jožefa Horvata, ko je pri obtoževanju opozicije »češ oni so krivi za vse« celo izrabil neko društvo otrok s posebnimi potrebami. Povsem neprimerno in še najbolj žaljivo za tiste, ki jih je izrabil za dokazovanje, da ima on pač večjega. Res zelo neprimerno za poslanca. Pravzaprav kar grozljivo, kako nizko so padli nekateri tile naši varuhi hrama demokracije.



Da tega, da so za neuvrstitev slovenske predstavnice v finale Evrovizije verjetno spet krivi drugi, ne pa ona/oni sami s povsem praznim in nezanimivim TV-nastopom, sploh ne omenjam.

Zelo se je razširil izraz selfnes, ki ga radi promovirajo v raznih termah. Gre za življenjski slog, ki bi naj nam pomagal, da bi se vrnili nazaj v svoj center, da bi se vnovič zazrli vase in v svoja najgloblja občutja. In to, kot učijo tudi številni life coachi (po slovensko trenerji življenja), bi naj bila pot do kakovostnejšega in srečnejšega življenja.

No, eden takih je tudi Edvard Kadič. Pa ga verjetno večina ne bi opazila, če ga aktualna oblast ne bi najela za promotorja cepljenja. Dotični gospod bi sicer naj bil specialist za telesno govorico in življenjski trener. Da mu ta njegova veščina pri promociji cepljenja pri nas kaj prida ne pomaga, lahko vidimo vsak dan, saj se čedalje več ljudi ne želi cepiti. Četudi so koristi, če si cepljen proti covidu, zdaj že skoraj otipljive.

Ali se ljudje za cepljenje ne odločajo zato, ker je na tem področju vse nejasno že od takrat, ko je promocijo nasploh prevzel jekleni Jelko in ljudem prej grozil, kot da bi jih obveščal o najpomembnejšem glede epidemije, bi težko zapisala. Vsekakor pa specialist s specialnostjo govorice telesa ni k temu kaj prida pripomogel. Verjamem, da bomo kmalu lahko brali in poslušali, da so za neuspelo promocijo cepljenja, ki bi jo naj on izvajal, pač krivi – drugi.

Ne bi se čudila, če bodo za vse slabo krivi kar marsovci. Ti »mali, zeleni ali po slovensko rdeči« so sicer dežurni krivci za marsikaterega zanesenjaka, ki pač določenih stvari ne obvlada oziroma ko se ne more spopasti s tem, da je pač on sam nesposoben in predvsem neprimeren za določeno funkcijo. V zadnjem letu se lahko na lastne oči prepričamo, da zaposlovanje na lepe oči, po logiki »on je dober, ker je naš«, pač ne žanje veliko uspeha.
Saj ne rečem, da cvetk v prejšnjem času ni bilo, a kaj ko nas prepričujejo, da se je zgodovina začela šele pred nedavnim.
Vendar, vseeno …

Živim(o), se zdi, čas, ko si nemudoma obtožen, da si komunist. In si – kriv!

Sama komunistka nikoli nisem bila, čeprav so me v to organizacijo vabili. A po svoji zdravi kmečki pameti sem že kot srednješolka vedela, da raznoraznih omejitev ne maram, še manj mi je bila blizu protekcija le zaradi tega, ker sem članica neke stranke. Sem pač človek odprtega duha in v primerjavi z nekaterimi ubogimi, ki zdaj jokajo, kako v prejšnjem sistemu niso dobili sadnega jogurta, sem sama potovala po Evropi, se učila tujih jezikov. Vse te možnosti smo namreč mladi imeli. Pa za to nismo potrebovali bogatih staršev ali kopice denarja, kot je to nujno danes, če želiš kamor koli čez mejo.

Za svoje težave, ki sem jih v dobrega pol stoletja svojega življenja pač tudi pridelala, nisem krivila drugih. Sama sem se odločala, tudi o tem, da v prvih letih naše mlade države ne vstopim v nobeno stranko, čeprav mi je bilo »direktno in naravnost v faco« rečeno, da če bi se vključila v stranko, težav na takratnem delovnem mestu pač ne bi imela. In se nisem vključila, raje sem dala odpoved, ker se z njihovim načinom pač nisem strinjala. In verjemite, veselo in dobro, čeprav z veliko več truda, živim tudi danes.

Je pa res, da v primerjavi s številnimi, ki bi sicer naj imeli veliko več od mene, vsako noč zelo mirno spim. In povsem sama sem si kriva za to. Niti tablet ne potrebujem! Kaj šele kake stranke, da mi vošči lahko noč in dobro jutro.