NA EKS
Kolumna Marije Mice Kotnik: Križi in težave pretežkih ljudi
Zdaj čakam, kdaj bodo tudi blejski pletnarji pogledali resnici v oči in povedali, da so tudi slovenski turisti pretežki.
Odpri galerijo
Beneški gondoljerji so zaradi vse težjih turistov zmanjšali število ljudi v gondolah. FOTO: Getty Images
Ljudje postajamo čedalje bolj debeli. To je dejstvo. Za to je krivo naše vse bolj sedeče in tudi ležerno življenje, v katerem je prepolno pripomočkov, ki nam omogočajo, da se nam ni treba premikati, da imamo vse na dosegu roke in da enostavno lahko živimo na mestu in nam ni treba narediti niti koraka.
Kot ugotavlja Svetovna zdravstvena organizacija, je debelost v tem stoletju podobna ali celo višja od razširjenosti podhranjenosti in nalezljivih bolezni. Zato, pravijo, če kmalu ne bomo sprejeli konkretnih ukrepov za preprečevanje in zdravljenje debelosti, bo do leta 2025 debel, če ne predebel, že vsak drugi zemljan.
Ni fajn, če ima človek preveč kilogramov. Res ne. Debelost je povezana s skoraj vsemi dejavniki tveganja za bolezni srca in ožilja, kot so visok krvni tlak, povišana raven holesterola in sladkorna bolezen. Raziskovalci tudi čedalje pogosteje ugotavljajo, da je pri tistih s čezmerno telesno težo večja verjetnost za zastoj srca, tudi če imajo sicer normalen krvni tlak, raven holesterola in nimajo diabetesa. Zato pravijo tudi, da t. i. zdrava debelost ni neškodljiva. In tudi letos, v času tega nesrečnega koronavirusa, smo neštetokrat že slišali, da je za debele ljudi lahko okuženost z njim bolj usodna kot za tiste z normalno telesno težo. Kar je na neki način celo razumljivo, saj debelost po navadi s sabo prinaša številne težave, tako zdravstvene kot druge.
Tako so ljudje s preveč kilogrami vse pogosteje tarča pristranskosti in stigme, ki lahko vplivata na njihovo vsakodnevno življenje, tako da jih izpostavita negativnim odnosom na več področjih življenja. Stigmatizacija ljudi, ki živijo z debelostjo in vsak dan nosijo preveč kilogramov, že tako in tako ogroža zdravje, ustvarja neenakost na področju zdravja in ovira njihovo učinkovito prizadevanje za zmanjševanje debelosti, so ugotovitve številnih strokovnjakov, ki se dandanašnji ukvarjajo s to težavo človeštva. Znanstveniki tudi ugotavljajo, da se debelost med ljudmi s čezmerno telesno težo in preostalo družbo pogosto obravnava kot izbiro življenjskega sloga, kar lahko veliko debelih ljudi odvrača od iskanja zdravniškega nasveta, kako bi jo lahko učinkovito in zdravo zmanjšali. Res ni lahko, če je kdo predebel. Niti na počitnicah!
Da so lahko ljudje s preveliko telesno težo prikrajšani za marsikaj, lahko prebiramo tudi te dni v različnih medijih. Tako so se na primer beneški gondoljerji zaradi predebelih in vse težjih turistov odločili za spremembe in zmanjšali število ljudi v gondolah, ki jih prevažajo po beneških kanalih. Zdaj se v gondoli da nolo, ki ponuja klasično vožnjo po kanalih, namesto šestih ljudi prevaža le pet, na večjih da parada, ki večinoma pljujejo po kanalu Grande, pa po novem lahko sedi le 12 namesto 14 ljudi.
»V zadnjih približno desetih letih so turisti vse težji. Raje kot da bi jih pred odhodom postavili na tehtnico, smo se odločili zmanjšati število potnikov v gondolah,« je odločitev obrazložil vodja beneškega združenja gondoljerjev Andrea Balbi. Dodal je, da gondoljerji težko krmarijo pretežke gondole, saj se vanje zliva voda. Še bolj neposreden je bil gondoljer Raul Roveratto, ki je pribil, da je danes res vse več predebelih turistov, še posebno iz določenih držav, in da je zelo nevarno prevažati čoln z več kot pol tone mesa.
Mimogrede, Francozi so se, pišejo tamkajšnji mediji, od začetka karantene, ki jo je Macronova vlada za zajezitev širjenja novega koronavirusa uvedla 17. marca, zredili za povprečno 2,5 kilograma …
Kaj k temu dodati.
Morda le to, da čakam, kdaj bodo tudi blejski pletnarji pogledali resnici v oči in povedali, da so tudi slovenski turisti pretežki.
Bojim pa se, da bodo raje kot enega manj v pletno vkrcali še katerega več. Ne glede na to, da jim bo voda Blejskega jezera zalivala pletno.
Denar je denar, zdravje pa itak že dolgo nikogar ne zanima.
Kot ugotavlja Svetovna zdravstvena organizacija, je debelost v tem stoletju podobna ali celo višja od razširjenosti podhranjenosti in nalezljivih bolezni. Zato, pravijo, če kmalu ne bomo sprejeli konkretnih ukrepov za preprečevanje in zdravljenje debelosti, bo do leta 2025 debel, če ne predebel, že vsak drugi zemljan.
Ni fajn, če ima človek preveč kilogramov. Res ne. Debelost je povezana s skoraj vsemi dejavniki tveganja za bolezni srca in ožilja, kot so visok krvni tlak, povišana raven holesterola in sladkorna bolezen. Raziskovalci tudi čedalje pogosteje ugotavljajo, da je pri tistih s čezmerno telesno težo večja verjetnost za zastoj srca, tudi če imajo sicer normalen krvni tlak, raven holesterola in nimajo diabetesa. Zato pravijo tudi, da t. i. zdrava debelost ni neškodljiva. In tudi letos, v času tega nesrečnega koronavirusa, smo neštetokrat že slišali, da je za debele ljudi lahko okuženost z njim bolj usodna kot za tiste z normalno telesno težo. Kar je na neki način celo razumljivo, saj debelost po navadi s sabo prinaša številne težave, tako zdravstvene kot druge.
Tako so ljudje s preveč kilogrami vse pogosteje tarča pristranskosti in stigme, ki lahko vplivata na njihovo vsakodnevno življenje, tako da jih izpostavita negativnim odnosom na več področjih življenja. Stigmatizacija ljudi, ki živijo z debelostjo in vsak dan nosijo preveč kilogramov, že tako in tako ogroža zdravje, ustvarja neenakost na področju zdravja in ovira njihovo učinkovito prizadevanje za zmanjševanje debelosti, so ugotovitve številnih strokovnjakov, ki se dandanašnji ukvarjajo s to težavo človeštva. Znanstveniki tudi ugotavljajo, da se debelost med ljudmi s čezmerno telesno težo in preostalo družbo pogosto obravnava kot izbiro življenjskega sloga, kar lahko veliko debelih ljudi odvrača od iskanja zdravniškega nasveta, kako bi jo lahko učinkovito in zdravo zmanjšali. Res ni lahko, če je kdo predebel. Niti na počitnicah!
Da so lahko ljudje s preveliko telesno težo prikrajšani za marsikaj, lahko prebiramo tudi te dni v različnih medijih. Tako so se na primer beneški gondoljerji zaradi predebelih in vse težjih turistov odločili za spremembe in zmanjšali število ljudi v gondolah, ki jih prevažajo po beneških kanalih. Zdaj se v gondoli da nolo, ki ponuja klasično vožnjo po kanalih, namesto šestih ljudi prevaža le pet, na večjih da parada, ki večinoma pljujejo po kanalu Grande, pa po novem lahko sedi le 12 namesto 14 ljudi.
»V zadnjih približno desetih letih so turisti vse težji. Raje kot da bi jih pred odhodom postavili na tehtnico, smo se odločili zmanjšati število potnikov v gondolah,« je odločitev obrazložil vodja beneškega združenja gondoljerjev Andrea Balbi. Dodal je, da gondoljerji težko krmarijo pretežke gondole, saj se vanje zliva voda. Še bolj neposreden je bil gondoljer Raul Roveratto, ki je pribil, da je danes res vse več predebelih turistov, še posebno iz določenih držav, in da je zelo nevarno prevažati čoln z več kot pol tone mesa.
Mimogrede, Francozi so se, pišejo tamkajšnji mediji, od začetka karantene, ki jo je Macronova vlada za zajezitev širjenja novega koronavirusa uvedla 17. marca, zredili za povprečno 2,5 kilograma …
Kaj k temu dodati.
Morda le to, da čakam, kdaj bodo tudi blejski pletnarji pogledali resnici v oči in povedali, da so tudi slovenski turisti pretežki.
Bojim pa se, da bodo raje kot enega manj v pletno vkrcali še katerega več. Ne glede na to, da jim bo voda Blejskega jezera zalivala pletno.
Denar je denar, zdravje pa itak že dolgo nikogar ne zanima.
