NA EKS
Kolumna Marije Mice Kotnik: Slovenska Mnemosina
Poslancem priporočam, da zdaj, ko gredo na – kot pravijo sami – zaslužene počitnice, za svoj spomin potrenirajo.
Odpri galerijo
Spominsko pokopališče Arlington FOTO: Guliver/Getty Images
Grška boginja spomina Mnemosina je, kakor pripoveduje mit, mati devetih muz, ki so navdihovale znanost in umetnost, ter je zato veljala za temelj vsega življenja in ustvarjalnosti. Starim Grkom je bil spomin vir navdiha in njegovo izgubo so enačili s smrtjo. No, tako je veljalo v tistih časih. V novejših pa je spomin postal nekaj, kar uporabljamo v vsakdanje namene, v politične namene, za zlorabe in za pozabljanje.
Kolikokrat smo se znašli v nelagodni situaciji, ko se nečesa preprosto nismo mogli spomniti. »Kam sem založil to, le kje sem pozabil ono, kako mu je že ime ...« Vprašanja, ki so nas včasih resnično spravila v nelagoden položaj. Pred seboj ali pred kom. Toda največkrat gre za nekaj, kar pozneje – nemara pa tudi v danem trenutku – ni imelo posebnih posledic. Lahko pa jih ima.
Kot je dokazala znanost, je spomin sposobnost organizma, da lahko ohrani in pozneje obnovi podatke. V primerjavi z računalniškim pomnilnikom, ki ga včasih napačno imenujemo spomin, je proces shranjevanja in obnove podatkov nenatančen ter podvržen nezavednim spremembam. Pozabljanju!
No, na spomin vpliva tudi kombinacija zdravja in posledično biti v boljši telesni kondiciji. Prav zaradi tega sta skrb za naše telo in zavedanje, da moramo biti zdravi in fit, predpogoj za dobro, boljše, najboljše počutje našega telesa in tudi dober, boljši, najboljši spomin. In če se bomo zavedali, kako pomembno je zdravje, bomo veliko manj pod vplivom nezavednih sprememb, kot je, denimo, pozabljanje. Bomo pa, razumljivo, neprimerno bolj dovzetni za pomnjenja. To ima naše telo in vse celice v njem – najraje.
Vsaka tretja novembrska nedelja je od leta 2007 dan spomina na žrtve prometnih nesreč. Leta 1993 ga je prvič organizirala britanska nevladna organizacija Road Peace. Imamo tudi dan, ko je Rdeča armada osvobodila ta simbol zla druge svetovne vojne in je postal svetovi dan spomina na holokavst in njegove žrtve. Zabeležen je tudi Remembrance Day, ki je nastal kot spomin na žrtve prve svetovne vojne. Pomen praznika se je skozi čas spreminjal, zato se danes praznuje kot spomin na žrtve vseh vojnih konfliktov brez razlik v spolu, državljanstvu ali religiji ...
V našem vsakdanu je spomin nekaj, kar nekateri radi uporabljajo, drugi pa zlorabljajo. Ko pogledam naše izvoljence naroda, ki se nenehno nekaj spominjajo, ko pa jih nekdo spomni, kaj so povedali in predvsem obljubili, pa se kar naenkrat ne spomnijo nič.
Znani so tudi primeri, ko se kateri od poslancev (rdečih ali belih oz. črnih) kar naenkrat spomni, kako je oni drugi, z drugega ideološkega brega, nekoč nekaj prijavil, kar pa blebeta danes, pa da je nekaj povsem drugačnega. In tako pridemo do zlorabe spomina v aktualno-politične namene.
Kot mi je v pogovoru pred časom zaupal v tujini delujoč priznan slovenski nevrolog dr. Gorazd B. Stokin, poznamo dva izraza, učenje in spomin. Učenje je raziskovanje novega v svetu ali v nas samih, spomin je shranjevanje pridobljenih informacij. »Spomin delimo na zavestni in podzavestni. Slednjega uporabljamo, ko se na primer naučimo voziti kolo ali smučati. Zavestni spomin pa je druga velika skupina, kjer imamo spet dve pomembni podskupini. Prva je epizodični spomin. Gre za spomin o nas, o času in kraju, od takrat, ko smo rojeni, ko se začnejo spomini, podatki shranjevati. To je spomin, ki ga uporabljamo v vsakodnevnem življenju. Druga podskupina je semantični spomin, to so podatki. Na primer imamo novo vlado, skakalci so zmagali na svetovnem tekmovanju ... To se nas osebno ne tiče, a brez tega znanja ne moremo normalno živeti,« mi je dejal priznani nevrolog.
Saj pravim, ko takole brskam po spominu, se mi za hip dozdeva, da se omenjena boginja spomina Mnemosina zdaj obrača nekje v prostoru, od koder opazuje svoj »delokrog«. Še posebno ko vidi, kako nekateri radi pozabljajo. Spomin pa potegnejo na plan le, ko jim paše. Poslancem pa priporočam, da zdaj, ko gredo na – kot pravijo sami – zaslužene počitnice, za svoj spomin malo potrenirajo. Takole:
Vpišite manjkajoče črke in dobili boste več vrst zelenjave!
PA_AD_ _ NI _
P_PR _K _
ZE_ E _ A
Č_SE _
CV_ TA_A
B _Č_A
Čestitam. Če vam tega ne bi uspelo razrešiti, bi pa bil moj glas, oddan na volitvah, res vržen stran. No, če me spomin ne vara!
Kolikokrat smo se znašli v nelagodni situaciji, ko se nečesa preprosto nismo mogli spomniti. »Kam sem založil to, le kje sem pozabil ono, kako mu je že ime ...« Vprašanja, ki so nas včasih resnično spravila v nelagoden položaj. Pred seboj ali pred kom. Toda največkrat gre za nekaj, kar pozneje – nemara pa tudi v danem trenutku – ni imelo posebnih posledic. Lahko pa jih ima.
Kot je dokazala znanost, je spomin sposobnost organizma, da lahko ohrani in pozneje obnovi podatke. V primerjavi z računalniškim pomnilnikom, ki ga včasih napačno imenujemo spomin, je proces shranjevanja in obnove podatkov nenatančen ter podvržen nezavednim spremembam. Pozabljanju!
No, na spomin vpliva tudi kombinacija zdravja in posledično biti v boljši telesni kondiciji. Prav zaradi tega sta skrb za naše telo in zavedanje, da moramo biti zdravi in fit, predpogoj za dobro, boljše, najboljše počutje našega telesa in tudi dober, boljši, najboljši spomin. In če se bomo zavedali, kako pomembno je zdravje, bomo veliko manj pod vplivom nezavednih sprememb, kot je, denimo, pozabljanje. Bomo pa, razumljivo, neprimerno bolj dovzetni za pomnjenja. To ima naše telo in vse celice v njem – najraje.
Vsaka tretja novembrska nedelja je od leta 2007 dan spomina na žrtve prometnih nesreč. Leta 1993 ga je prvič organizirala britanska nevladna organizacija Road Peace. Imamo tudi dan, ko je Rdeča armada osvobodila ta simbol zla druge svetovne vojne in je postal svetovi dan spomina na holokavst in njegove žrtve. Zabeležen je tudi Remembrance Day, ki je nastal kot spomin na žrtve prve svetovne vojne. Pomen praznika se je skozi čas spreminjal, zato se danes praznuje kot spomin na žrtve vseh vojnih konfliktov brez razlik v spolu, državljanstvu ali religiji ...
V našem vsakdanu je spomin nekaj, kar nekateri radi uporabljajo, drugi pa zlorabljajo. Ko pogledam naše izvoljence naroda, ki se nenehno nekaj spominjajo, ko pa jih nekdo spomni, kaj so povedali in predvsem obljubili, pa se kar naenkrat ne spomnijo nič.
Znani so tudi primeri, ko se kateri od poslancev (rdečih ali belih oz. črnih) kar naenkrat spomni, kako je oni drugi, z drugega ideološkega brega, nekoč nekaj prijavil, kar pa blebeta danes, pa da je nekaj povsem drugačnega. In tako pridemo do zlorabe spomina v aktualno-politične namene.
Kot mi je v pogovoru pred časom zaupal v tujini delujoč priznan slovenski nevrolog dr. Gorazd B. Stokin, poznamo dva izraza, učenje in spomin. Učenje je raziskovanje novega v svetu ali v nas samih, spomin je shranjevanje pridobljenih informacij. »Spomin delimo na zavestni in podzavestni. Slednjega uporabljamo, ko se na primer naučimo voziti kolo ali smučati. Zavestni spomin pa je druga velika skupina, kjer imamo spet dve pomembni podskupini. Prva je epizodični spomin. Gre za spomin o nas, o času in kraju, od takrat, ko smo rojeni, ko se začnejo spomini, podatki shranjevati. To je spomin, ki ga uporabljamo v vsakodnevnem življenju. Druga podskupina je semantični spomin, to so podatki. Na primer imamo novo vlado, skakalci so zmagali na svetovnem tekmovanju ... To se nas osebno ne tiče, a brez tega znanja ne moremo normalno živeti,« mi je dejal priznani nevrolog.
Saj pravim, ko takole brskam po spominu, se mi za hip dozdeva, da se omenjena boginja spomina Mnemosina zdaj obrača nekje v prostoru, od koder opazuje svoj »delokrog«. Še posebno ko vidi, kako nekateri radi pozabljajo. Spomin pa potegnejo na plan le, ko jim paše. Poslancem pa priporočam, da zdaj, ko gredo na – kot pravijo sami – zaslužene počitnice, za svoj spomin malo potrenirajo. Takole:
Vpišite manjkajoče črke in dobili boste več vrst zelenjave!
PA_AD_ _ NI _
P_PR _K _
ZE_ E _ A
Č_SE _
CV_ TA_A
B _Č_A
Čestitam. Če vam tega ne bi uspelo razrešiti, bi pa bil moj glas, oddan na volitvah, res vržen stran. No, če me spomin ne vara!
