Kolumna Marka Uršiča: Bedastoča odličij po pošti
Tale današnji šport je en navaden cirkus, kjer se vsi klanjajo bogu denarju. Športniki želijo čim bolje zaslužiti, poslovneži, ki kupujejo nogometne klube, želijo na račun tradicionalnih klubskih znamk ustvariti poslovni dobiček ... Saj je pomembno, ali je Chelsea denimo drugi ali le dvanajsti na razpredelnici elitne angleške lige, kot je bil v zadnji sezoni, a poslovne knjige se zdaj uravnavajo tudi z igralskim čiščenjem garderobe. Zdajšnji promet londonskega kluba pri odhodih nogometašev je gost kot v indijskem Mumbaju, z odhodi pa se tudi kot na tehtnici uravnava in znižuje denarna masa za plače igralcev. Ves posel danes, od naftarskega, vojaškega, tistega elektronskih naprav, športnega ... prodaja dušo kapitalističnemu vragu. Torej, vsi se klanjajo bogu (denarju), božji odposlanec na zemlji je papež. No, v atletskem športu pa se delajo bolj papeški od papeža. Evropske igre na Poljskem so v kraljici športov prinesle ekipno tekmovanje, kjer so se atleti in atletinje na koncu okitili tudi s posamičnimi odličji. To pa je popolna neumnost in skrajno neposrečena izmišljotina Evropske atletske zveze in združenja Evropskih olimpijskih komitejev.
Tekmovanje atletskih reprezentanc je tradicionalen evropski ekipni pokal, pri tem ni ničesar spornega in ima že tudi bogato zgodovino. V Chorzovu pa so podelili posamične kolajne za discipline od 100 m do meta kladiva, čeprav so tekmovalci in tekmovalke, ki so nastopili v teh panogah, bili na tekmovališču ob različnih dnevih in vremenskih razmerah. Veter denimo vsak dan ne more (teoretično) pihati z enako jakostjo, to je pomembno pri časih v sprintih, pri daljini ali troskoku in metu kopja, tudi temperatura (vročina) seveda lahko niha. Da se pri kraljici športov na evropskih igrah, le zaradi omenjenega tekmovanja, na silo podeli še posamična odličja, pa še ta bodo osvajalci dobili po pošti, je bedastoča na kvadrat. A takšen je današnji svet, ne bomo napisali, da so vsi izgubili intelektualni kompas, kajti vsi so tako »pametni«, da vedo, kaj v sodobnem globalnem totalitarizmu največ šteje. Denar.
