NA KOŽO
Kolumna Marka Uršiča: Nacionalne barve
zvirni slovenski greh je v zastavi, le opomnimo, nepalska zastava je denimo trikotna.
Odpri galerijo
Po filozofsko poizkušamo razložiti zgodovinski in družbeni položaj v Sloveniji, napenjamo možgane, a fenomena in s tem povezane evforije okoli športnega plezanja ne razumemo in ju hkrati razumemo. Medijska izpostavljenost tega športa presega razumljive športne meje, Planinska zveza Slovenije dober val izrablja za reklamo in logistične težnje, a moramo tudi vedeti, da svet ni od včeraj in da so marsikatere temelje civilizacije postavili stari Grki. Tudi olimpijske, da je pod Alpami športna kriza povezana z denarjem in vrednotami, pa priča dejstvo, da so tradicionalne olimpijske športne panoge v razpadu.
Gimnastiko rešujejo veterani, v plavanju sta v zadnjem obdobju izstopala, če že udarimo na tako pri izpovedih poudarjeno slovensko nacionalno plat, po rodu hrvaški in angleški plavalec, v veslanju od Slovencev mednarodno kakovost dosega le Hrvat, v rokoborbi Američan, dviganje uteži, amaterski boks in sabljanje pa so tako ali tako na psu. Slovenija se je upognila kapitalistični globalni smernici, a pretirano izpostavljanje simbolov slovenske identitete skozi šport je bolj podobno trdovratnemu in starokopitnemu držanju navideznih nacionalnih temeljev kot resničnemu razumevanju svetovnih smernic, tudi pri verskih, vojno-gospodarskih in migrantskih vprašanjih.
Največji absurd in smešnica pa je, da kar nekaj predstavnikov slovenskih panožnih zvez pravi, da pri barvi nacionalnih dresov ne bodo nikoli tako prepoznavni, kot so denimo Hrvatje s svojo rdeče-belo šahovnico. Namreč slovenska zelena pri reprezentancah v različnih športih ni pravilo tudi v praksi. Predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdan Gabrovec navrže, da še vedno niso prišli do skupnih izhodišč pri zastopanju naše lepe Slovenije, torej razvidno je, da je Hrvaška pri tem vprašanju opravila izjemen tržni posel, tako pri razpoznavnosti in prodaji dresov kot pri tematiki nacionalne identitete in prepoznavnosti v svetu, seveda predvsem zaradi turizma. Seveda je izvirni slovenski greh v zastavi, ki pač v slovanskem tradicionalizmu ponuja določeno barvno kombinacijo, a le opomnimo, nepalska zastava je denimo trikotna.
Gimnastiko rešujejo veterani, v plavanju sta v zadnjem obdobju izstopala, če že udarimo na tako pri izpovedih poudarjeno slovensko nacionalno plat, po rodu hrvaški in angleški plavalec, v veslanju od Slovencev mednarodno kakovost dosega le Hrvat, v rokoborbi Američan, dviganje uteži, amaterski boks in sabljanje pa so tako ali tako na psu. Slovenija se je upognila kapitalistični globalni smernici, a pretirano izpostavljanje simbolov slovenske identitete skozi šport je bolj podobno trdovratnemu in starokopitnemu držanju navideznih nacionalnih temeljev kot resničnemu razumevanju svetovnih smernic, tudi pri verskih, vojno-gospodarskih in migrantskih vprašanjih.
Največji absurd in smešnica pa je, da kar nekaj predstavnikov slovenskih panožnih zvez pravi, da pri barvi nacionalnih dresov ne bodo nikoli tako prepoznavni, kot so denimo Hrvatje s svojo rdeče-belo šahovnico. Namreč slovenska zelena pri reprezentancah v različnih športih ni pravilo tudi v praksi. Predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdan Gabrovec navrže, da še vedno niso prišli do skupnih izhodišč pri zastopanju naše lepe Slovenije, torej razvidno je, da je Hrvaška pri tem vprašanju opravila izjemen tržni posel, tako pri razpoznavnosti in prodaji dresov kot pri tematiki nacionalne identitete in prepoznavnosti v svetu, seveda predvsem zaradi turizma. Seveda je izvirni slovenski greh v zastavi, ki pač v slovanskem tradicionalizmu ponuja določeno barvno kombinacijo, a le opomnimo, nepalska zastava je denimo trikotna.
Predstavitvene informacije
22:45
Trgovska logika