Kolumna Maše Močnik: Po pasje
Čistokrvna pasjeljubka sem že vse življenje, zadnja leta pa sem se spreobrnila. Kot se je pasjeljubstvo v tem času obrnilo na glavo. Predvsem je postalo preveč množično. Koj ko odprem vrata, se name in na mojega psa vsuje ploha pasjega besnila vseh vrst, od cvilečih kev-kevov malih drekačev, ki so ekstremno nadležni, do rohnenja mrcin, ki so ekstremno strašljive. Vsi agresivni in nevzgojeni, na povodcu nobeden. Včasih ni bilo tako. Nekoč je bilo to, da bi pes v naselju koga kar tako nazijal, nekaj družbeno popolnoma nesprejemljivega. Danes pa ni prav nič posebnega.
Psi so zdaj povsod. Tudi na povsem neprimernih krajih. Če nekoč nisi smel s psom niti na kavo v bife, na počitnice v apartmaju/hotelu pa si lahko gladko pozabil, je zdaj popolnoma normalno videti psa tudi kar sredi gostilne, počitniške destinacije pa so jih polne. V eni najlepših naravnih znamenitosti v Sloveniji, Vintgarju, so jih letos našteli 7000! Psov, namreč, in se potrudili urediti kotičke zanje, kar je po mojem mnenju le polizana prošnja, naj ga vendar povsem ne poserjejo. No, tam so vsaj dovoljeni, a danes ni prav nič čudnega več srečati lastnika psa, ki tega povsem ignorantsko odpelje mimo znaka Prepovedani psi. Tu gre že za čisto objestnost. V trgovini z živili se je tako eden sprehajal kar spuščen, drugi je bolščal vame na pošti, tretji lagodno scal na pokopališču, četrti sral na otroškem igrišču. V športni center imajo psi vstop prost. Ampak, zakaj? Ne razumem, kaj ima pes od tega, da dve uri sedi v hrupni telovadnici, še manj, zakaj naj bi hodil po nakupih. Ker je to neoliberalizem po pasje z vsemi svojimi izrodki vred.
Včasih smo se pasjeljubci zavedali, da je imeti psa v prvi vrsti velika odgovornost do okolice, drugič pa, da se bo treba zaradi tega hobija marsičemu preprosto tudi odpovedati. Potovanjem, obiskom telovadnice ... Kdor ni imel časa za psa, si ga pač ni omislil, ne pa da bi ga vlačil povsod s sabo, saj to itak nima nobenega smisla. Lastniki psov smo bili tako precejšnje izjeme. Danes pa je splošna miselnost taka, da mora vsakdo na Triglav – in vsakdo imeti psa.
