Kolumna Mateja Fišerja: Faust Vrančić
Na majhnem otoku Prvić zraven Šibenika je mali muzej, posvečen Faustu Vrančiću. Samo ime ne pove veliko, saj ne gre za še enega v vrsti estradnikov, ki bi prihajali z domačega nam Jadrana. Poleg tega znajo turistične »zajednice« na tovrstnih majhnih otokih in zaselkih v veliko primerih narediti iz svojih lokalnih šerifov in mislecev velike ljudi zgolj toliko, da jih pokažejo gostom ali da zadovoljijo apetite lokalnega prebivalstva, ki so s temi ljudmi v večini primerov tudi rodbinsko povezani. Če v katerem primeru lahko rečemo, da to ne drži, je to v primeru Fausta Vrančića.
Faust Vrančić (1551–1617) je bil eden tistih redkih, za katerega res nismo slišali, a bi vsekakor bilo treba. Danes, ko je Hrvaška tudi del evrske unije in so na trg prišli tudi hrvaški evri, je bilo veliko govora o tem, kaj naj bo na tem evru. Vsaka država si pač izbere simbol, ki naj bi jo predstavljal, hkrati pa naj bi bil ta evro tudi del mozaika evropske identitete. Osnovna ideja je pač, da ko položimo na mizo evre vseh evropskih držav, dobimo zbirko ali zgodbo, ki dela to združbo enotno. Jasno je, da so Hrvati na svoj kovanec narisali Teslo in s tem izkoristili prednost prvega pri mizi, saj bi ga v nasprotnem primeru nekoč ob vstopu na svoj kovanec narisali Srbi. Dilema in boj, kdo je čigav, je pri Tesli prvovrstna politična tema in lastijo si ga tako eni kot drugi. Še posebno danes, ko predstavlja Tesla ne zgolj tistega zemljana, ki je svetu dal elektriko, ampak je ime Tesla povezano z najprestižnejšo znamko električnih avtomobilov.
Res je tudi, da prav Nikola Tesla ne bi bil nikoli to, kar je, če bi ostal doma, tam, kjer si ga dandanes lastijo. Lahko bi bil lokalni kmet ali župnik. Še pred kratkim, ko smo obiskali njegov muzej v vasi Smiljan v Liki, kjer si lahko v živo ogledate njegove izume, vstopnine nismo mogli plačati s kartico, ker pač na blagajni nimajo povezave za terminal. V muzeju pa lahko držite v roki žarnico, ki ni na omrežje priklopljena z nobeno žico in sveti. Teslov izum pač. Tako je tudi z lastništvom Marka Pola, za katerega nekateri trdijo, da naj bi prihajal s Korčule, drugi pa, da je Benečan. Ko nekomu uspe, dobi veliko prijateljev. Na novih kovancih bi se tako lahko znašel tudi Marko Polo ali še bolje tudi Faust Vrančić. V nekaterih drugih časih bi lahko bil prav Faust Vrančić tisti, za katerega bi se lahko reklo, da je najpomembnejši Hrvat.
Gre za misleca, izumitelja, jezikoslovca, diplomata, škofa in polihistorja. Če je po nekaterih podatkih avtor prvega padala Leonardo da Vinci, je Faust Vrančić avtor prvega delujočega padala. Kar pri padalu niti ni najmanj pomembna funkcija. Res je tudi, da del ekipe, ki je na koncertih spremljala Oliverja Dragojevića, prihaja s Prvića in je Oliver vsekakor bolj poznan kot Faust Vrančić, vendar se je Faust v zadnjih dneh nekoliko vrnil iz pozabe. Madžarski kraj Veszprem je namreč v letu 2023 evropska prestolnica kulture. V svojih gradivih so se spomnili Fausta Vrančića, ki je tam dolgo deloval in se baje srečaval s slovitim Tycho Brahejem in Johannesom Keplerjem, prav tistim, ki se je nekaj časa skrival tudi v Prekmurju. Vse bi bilo lepo in prav, ko v Veszpremu ne bi napisali, da je Vrančić Madžar.
Tokrat je napako odkrila hrvaška ministrica za kulturo in organizatorji so se baje že opravičili in netočnost popravili. Pri zgodovinskih osebnostih res v veliko primerih prihaja do tovrstnih napak, vendar pri Vrančiću ni dileme, kdo je in od kod prihaja. In tako to je, mnogo je oseb, ki doma niso cenjene, dokler ne dobijo priznanja drugod, tako so tudi v tem primeru lahko Hrvati hvaležni Madžarom, da so jim ponovno odkrili Vrančića. Gre pač za evropsko zgodbo.
