Kolumna Mateja Fišerja: Gronska strejla
S prevoznimi sredstvi je pač povezano odraščanje marsikaterega najstnika. Boter in botrica sta ob krstu prinesla uhančke ali zlati križ, ob vstopu v šolo je prišlo kolo, ob birmi pa moped. To je bilo neke vrste nepisano pravilo, etiketa, kaj se spodobi in kaj ne. Če je enaindvajseto stoletje vrnilo kolo v prve vrste in prevoz povezalo z elektriko, je bilo modernistično dvajseto stoletje naklonjeno tehnološkim inovacijam, ki so dišale po svincu. Dvajseto stoletje vsekakor označuje revolucija v individualnem načinu potovanja. Letalo, avtomobil in motor so postali dobrine, ki si jih je lahko privoščil vsak. Če so na začetku dvajsetega stoletja mnogi šli na ladjo za Ameriko s kufrom, je lahko nekaj desetletij za tem slehernik skočil na letalo in šel kar tako malo pogledat, ali je v Ameriki res tako lepo, kot govorijo. Avtomobil je omogočil potovanja in predvsem odhode na dopust, kar je dodobra spremenilo celotno industrijo potovanj in dopustovanj. Če sta bila avtomobil in kolo dokaj funkcionalni dobrini, pa je bil motor več kot zgolj funkcionalni izdelek. Voziti motor je pomenilo in še danes pomeni živeti drugače. Motor posamezniku omogoča drugačen način svobode, vsekakor takšnega, ki ga za zdaj ne more nadomestiti še nobeno drugo vozilo. Na razvoj potovanj z motorji je veliko vplival film Goli v sedlu (1969), ki je neke vrste biblija življenjskega sloga osvobojene rock'n'roll generacije.
Vendar je bil motor tudi pred tem zelo popularen. Te dni so v Murski Soboti odprli ulično razstavo z naslovom »GRONSKA STREJLA PA TA BRZINA – Zgodovina cestnih hitrostnih motociklističnih dirk v Murski Soboti«. Da, prav berete. Sredi Murske Sobote so nekoč potekale motoristične dirke, ki so štele tako na republiški kot nekdanji državni ravni. Mnogi Sobočanci in predvsem nekatere znamenite Sobočanke imajo na te dirke sladke spomine. Potekale so sredi mesta in v najboljših letih si jih je ogledalo tudi 20.000 obiskovalcev. Organizator dirk je bilo AMD Štefan Kovač, svoja najboljša leta pa so doživljale med letoma 1959 in 1971, ko so bile zaradi varnosti cestne dirke v celotni Jugoslaviji prepovedane. Skratka, veliko prej, kot sta zaradi motorja postala slavna Peter Fonda in Dennis Hopper, je to bil v Soboti Edo Berden, domačin in legenda cestnih dirk tistega časa, ki je bil tudi prvak Jugoslavije do 125 cm3, 250 cm3 in v kategoriji prikolic. Kurator razstave je Jurij Štesl iz Pomurskega muzeja, ki je prav tako avtor priložnostne publikacije, ki jo lahko interesenti za tovrstno tematiko dobijo v muzeju. Osnova za razstavo so bila prav gradiva, ki jih je pred desetimi leti muzeju podaril prej omenjeni Edo Berden, ki je bil navdih mnogim prihodnjim motociklistom, s tem pa je tudi veliko prispeval k razvoju motociklizma v Pomurju. Tovrstne razstave prispevajo k urbanemu spominu mest, obenem pa zaživijo v povsem novi luči, ker se ob ogledu vzpostavi neki novi ekosistem, prostor in interakcija s soudeleženci dogodkov, ki danes za nekatere veljajo za zgodovinske. Ob tem pridejo na dan zgodbe in spomini, ki drugače ne pridejo v javnost. Ko si greste takšno razstavo ogledat, ne bodite pozorni zgolj na razstavne panoje, ampak prisluhnite pogovoru mimoidočih, in doživeli boste edinstveno, neponovljivo izkušnjo.
