Kolumna Mateja Fišerja: Jerry Springer
Te dni je zakrožila vest, da je umrl Jerry Springer. Na prvo žogo je to še ena tistih novic, ki prihajajo čez lužo o vsakdanjiku medijsko pomembnih oseb, zvezd in zvezdic. Industrija zabave je ustrojena tako, da je marsikaj, kar v domači vasi ni novica, zanje novica. V Murski Soboti je živela gospa Marica, ki je bila brez ene noge. Imela je protezo, kar je bilo za nas otroke zelo zanimivo, saj si redko videl človeka, ki si lahko odmontira nogo. Sama je znala to uporabiti na zelo zanimiv način, tako, da je marsikoga od otrok presenetila in razveselila. S tem je živela in se znala na svoj račun tudi pošaliti. Njeno najmočnejše orožje pa sta bila zbiranje in analiza vsakdanjih informacij.
Ko se je pojavil njegov šov, smo preprosto onemeli. Kot pravnik je bil verjetno v stiku z usodami ljudi in prav te usode je v svojih oddajah uporabil.
Stanovanje je imela v pritličju bloka, ki je gledal na eno največjih trgovin v mestu, mimo katere je mnogo ljudi hodilo tudi v službo. Marica je poznala vse in vsakogar in o vseh je nekaj vedela. S svojimi analitičnimi sposobnostmi je hitro zaznala odmik od vsakdana. Sedela je na istem mestu, gledala skozi okno in krpala najlonke. Ko je kakšen neuraden par bil na kavi več kot dvakrat, ko se je kdo pripeljal na dvorišče in presedel v drug avto, ko je kdo komu, ki ne paše skupaj, nesel vrečko ali ob nenavadni uri šel v smer, ki ne pelje proti njegovemu domu, je njena analitika takoj zaznala zgodbo. Ukvarjala se je z življenji drugih. To in umetna noga sta jo držala pokonci. Življenja drugih in zgodbe o življenjih drugih so hrbtenica zabavne industrije. Na tej podlagi so nastale prve tako imenovane žajfnice. Soap opere. Nadaljevanke, ki so se ukvarjale z življenji drugih, so dobile svoj naziv zaradi oglaševalcev, ki so v njih oglaševali svoje izdelke za gospodinjstvo. Namenjene so bile predvsem gospodinjam in bile predvajane v dopoldanskih terminih, takrat ko so bile ženske doma. S pomočjo teh nadaljevank se je socializirala ameriška ženska. Soap opera je bil eden prvih medijskih formatov, ki so prišli v gospodinjstvo najprej prek radia in nato prek televizije. V veliki meri so začele določati način življenja družin. Kaj moraš početi, obleči, uporabljati, če želiš postati ali ostati in.
Učile so družbeno sprejemljivo vedenje. Oddaje in formati so se spreminjali vse do danes in se še vedno. Televizijo so nadgradili drugi elektronski mediji in platforme in še danes, v času resničnostnih šovov, ne gledamo veliko drugega kot življenja drugih. In potem se je pojavil Jerry Springer. Njegov šov, ki ga je začel snemati v devetdesetih, se je prav tako ukvarjal z življenji drugih. Jerry Springer je bil po izobrazbi pravnik, deloval je tudi v političnih kampanjah Roberta Kennedyja in bil nekaj časa župan Cincinnatija. Ko se je pojavil njegov šov, smo preprosto onemeli. Kot pravnik je bil verjetno v stiku z usodami ljudi in prav te usode je v svojih oddajah uporabil. Če smo dotlej mislili, da televizija prikazuje družbeno sprejemljivo ravnanje, je bilo tokrat prav nasprotno. Ljudje, ki jih je gostil, so se pokazali v svoji najslabši luči, s prevarami, primitivizmom in podlostjo. Naenkrat smo se vprašali, ali je to tista obljubljena Amerika. Ker so imele njegove oddaje izjemno gledanost, smo se še enkrat vprašali, kako je to možno in ali je to tista obljubljena Amerika. Pokazali so najslabši obraz družbe, kar jih lahko gledamo. In vendar je tudi to del resničnosti. Lahko bi rekli, da je prav ta oddaja brutalno odstrla realnost družbe, tudi tistega, kar so prikrito učile žajfnice in kar je Marica videla skozi okno. Springerjevega šova ni več, vendar je resničnost v nekaterih primerih veliko bolj brutalna, hinavska in pokvarjena, kot so kazale njegove oddaje.
