Kolumna Mateja Fišerja: Na pravem mestu
Če je katera od dejavnosti nadnacionalna in brezčasna, je to oblikovanje. V umetnosti, posebno pa v uporabni umetnosti, v veliko primerih dodajamo imena držav ali regij, da bi potencialni uporabniki enostavneje razumeli, za kaj gre. Francoski novi val, zagrebška šola animacije, skandinavsko oblikovanje, naivci iz Hlebina so izrazi, ki združujejo avtorje ali skupine avtorjev, ki imajo nekaj skupnega bodisi v stilu, generaciji ali pogledu na svet. Naša učiteljica slovenskega jezika je imela poslanstvo, da vsakega vsaj enkrat spravi na koncert klasične glasbe, v opero, balet in gledališče.
Ker smo razstavam in oblikovanju sledili že po osnovni dolžnosti, je bilo to dovolj. Za srednješolsko mladino bi bilo v izobraževalnem programu smiselno, če že ne obvezno, da se poleg literature, slikarstva in gledališča poudarita tudi tako imenovana uporabna umetnost in film. Ne le ljubljanski otroci, ampak tudi drugi bi morali vsaj enkrat v času svojega srednjega šolanja obiskati kinoteko in katero od razstav sodobnega oblikovanja. Tukaj ne gre za poveličevanje enega ali drugega, ampak za prepoznavanje, za element naučiti se gledati in opazovati. Vsi od teh mulcev so dandanes že neločljivo povezani z mobilnimi telefoni, slušalkami in drugimi za preživetje nepogrešljivimi pripomočki. V narkomanskem žargonu bi lahko rekli, da so že navlečeni, treba jih je zgolj naučiti gledati in prepoznavati.
S tem bodo sčasoma tudi sami ugotovili, kaj je dobro in kar je presežek. Ugotovili bodo, da sodobno oblikovanje ni zgolj nekaj, kar se je počelo v preteklosti, ni zgolj kiosk K67 Saše Mächtiga in stol Rex Nika Kralja, ampak nekaj, s čimer smo v stiku vsak dan. Kljuka na naših vratih, novi telefon, omarica, na katero odložimo ključe, skodelica za kavo ali povodec za hišnega ljubljenčka. Ko je nekaj dobro oblikovano, je tudi prijetno za uporabo, nam preprosto povedano tudi polepša dan. Da se to zgodi, je treba znati prepoznati. Izostriti okus. Priložnost naredi storilca. Ker je več tistih, ki hodijo po trgovinah, kot tistih, ki gredo v galerijo, se je sredi Ljubljane zgodil preskok, ki odpira oči. Na eni najelitnejših lokacij v mestu, v znamenitem Filipovem dvorcu, so del trgovine posvetili slovenskemu oblikovanju. Kupcem, občudovalcem, tistim, ki gredo zgolj mimo, ali tistim, ki iščejo darilo, ki ni zgolj marmelada in bučno seme ali flaša z bencinske črpalke, je na voljo več kot 400 različnih izdelkov sodobnega oblikovanja. Gre za neke vrste trgovino s konceptom, ki sliši na ime »Design Corner Ljubljana – Slovensko oblikovanje v središču« in je nastala na pobudo ter pod kuratorstvom arhitektke in oblikovalke Katjuše Kranjc.
Tako smo na enem mestu dobili izdelke štiridesetih avtorjev in oblikovalskih studiev. Končno, bi lahko rekli. Končno lahko na enem mestu najdemo za vsakega nekaj. Tisto, kar smo potrebovali, in tisto, kar lahko olajša izbiro tudi turistom, ki pridejo v mesto. Tukaj vsekakor ne gre za enciklopedični pregled ali ponudbo, saj po Akrapovičev auspuh res nihče ne bo šel v Filipov dvorec, čeprav so izdelki vrhunski, ampak za ponudbo in pregled, ki je namenjen vsakdanji domači uporabi. Ob vsem tem pa lahko tudi šolske skupine iz drugih delov Slovenije, ki po navadi v Ljubljani najprej obiščejo restavracijo z rumeno črko M, odslej poleg zdravega telesa pogledajo tudi nekaj, kar pripomore h kreaciji zdravega duha.
Če ukrademo tisto od skupine Aerodrom, so se tokrat srečali pravi ljudje in so »postavili pravo stvar na pravo mesto«. Za Ljubljano in Slovenijo je to vsekakor večja pridobitev kot odprtje katerega koli novega muzeja. Ker dobro oblikovanje povečuje dodano vrednost, blaginjo in dobro počutje ljudi.
